KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež obnovljivih virov v bruto rabi končne energije je bil leta 2011 z 18,8 % za dobrih 6 odstotnih točk nižji od cilja 2020. Glede na leto prej se je delež zmanjšal na račun večjega zmanjšanja rabe OVE od zmanjšanja bruto rabe končne energije.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov, ki zajema rabo energije sonca, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vode in vetra, v bruto rabi končne energije.

Bruto raba končne energije pomeni energetski proizvod, dobavljen za energetske namene industriji, prometu, gospodinjstvom, storitvenemu sektorju, vključno z javnim sektorjem, kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, poleg tega tudi električno energijo in toploto, ki jo porabi energetska panoga za proizvodnjo električne in toplotne energije, ter izgubami električne energije in toplote pri distribuciji in prenosu.


Grafi

Slika EN24-1: Gibanje deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na cilj za leto 2020
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2012, Statistični urad RS, 2012.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Dejanski delež OVE v bruto rabi koncne energije ktoe 16 16 16 15 19 20 19
Cilj 2020 ktoe 25 25 25 25 25 25 25
Slika EN24-2: Gibanje bruto rabe končne energije, rabe OVE ter deleža OVE v bruto rabi končne energije glede na leto 2005
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2012; Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Bruto raba koncne energije [ktoe] 5080 5143 5081 5446 4993 5155 5144
Raba energije iz OVE [ktoe] 814 799 795 820 948 1011 969
Bruto raba koncne energije indeks [2005 = 100] 100 101 100 107 98 101 101
Raba energije iz OVE indeks [2005 = 100] 100 98 98 101 116 124 119
Delež OVE v bruto rabi koncne energije indeks [2005 = 100] 100 97 98 94 118 122 118
Slika EN24-3: Sektorski deleži rabe energije iz OVE v bruto rabi končne energije
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2012; Statistični urad Republike Slovenije, 2012.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Delež elektricne energije iz OVE v bruto rabi el. en. % 29 28 28 30 34 32 31
Delež OVE v bruto rabi toplote in hladu % 19 19 20 19 25 26 27
Delež OVE v prometu % 0 0 1 2 2 3 2

Cilji

- 25 % delež OVE v bruto rabi končne energije leta 2020;
- 10 % delež energije iz obnovljivih virov v vseh vrstah prometa leta 2020.

Cilja sta pravno obvezujoča po Direktivi 2009/28/ES. V Akcijskem načrtu za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 so zastavljeni indikativni ciljni deleži OVE v bruto končni rabi toplote (30,8 %) in bruto končni rabi električne energije (39,3 %) v letu 2020.


Delež OVE v bruto rabi končne energije je leta 2011 znašal 18,8 %. Glede na leto prej se je zmanjšal za 0,8 odstotne točke, glede na leto 2005 pa je bil višji za 2,8 odstotne točke. Od cilja je bila Slovenija oddaljena za dobrih 6 odstotnih točk, kar pomeni, da bi se moral v naslednjih 9 letih za dosego cilja delež vsako leto povečati za slabe 0,7 odstotne točke.

Delež OVE v bruto rabi končne energije se je leta 2009 močno povečal. K temu sta prispevala dva faktorja. Prvi je znižanje bruto rabe končne energije, ki je bilo posledica gospodarske krize ter manj ugodnih cen pogonskih goriv glede na sosednje države (za več glej kazalec EN10 Raba končne energije po sektorjih). Drugi je bil povečanje rabe obnovljivih virov energije, k čemur sta prispevala metodološko izboljšanje statističnega spremljanja rabe obnovljivih virov v gospodinjstvih ter povečanje inštalirane moči hidroelektrarn (za več glej kazalca EN18 Obnovljivi viri energije v oskrbi z energijo in EN19 Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije). Leta 2010 se je delež še malo povečal, leta 2011 pa se je zmanjšal. Bruto raba končne energije je leta 2011 znašala 5.144 ktoe, kar je 0,2 % manj kot leto prej in 3 % več kot leta 2009. Raba OVE pa je leta 2011 znašala 969 ktoe, kar je 4 % manj kot leto prej in 2 % več kot leta 2009.

Bruto rabo končne energije sestavljajo končna raba v sektorjih industrija, promet, gospodinjstva in ostala raba, ki je podrobno predstavljena v kazalcu EN10 - Raba končne energije po sektorjih, ter lastna raba elektrarn, raba energetskega sektorja in izgube v prenosu toplote ter električne energije. Raba končne energije k bruto rabi prispeva 96 %.

Največ OVE je bilo leta 2011 porabljeno za proizvodnjo toplote in hladu (56 %), sledita proizvodnja električne energije (40 %) ter promet (4 %). Pri rabi OVE v proizvodnji električne energije je proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah normalizirana, s čimer je vpliv vodnatosti rek na letna nihanja proizvodnje zmanjšan na minimum. Pri normalizaciji je zmogljivost hidroelektrarn v posameznem letu pomnožena s povprečnimi obratovalnimi urami v zadnjem petnajstletnem obdobju.

V bruto rabi končne energije za ogrevanje in hlajenje je delež energije iz obnovljivih virov leta 2011 znašal 27,3 %, kar je 0,9 % točke več kot leto prej. Povečanje je predvsem posledica zamenjave goriv v gospodinjstvih. Delež energije iz OVE v bruto rabi električne energije je leta 2011 znašal 30,8 %, kar je 1,3 odstotne točke manj kot leto prej. Delež se je zmanjšal zaradi višje porabe električne energije (glej kazalec EN12 Raba električne energije) ter zmanjšanja normalizacijskega faktorja za hidroelektrarne, kar je posledica postopnega zmanjševanja povprečne vodnatosti rek. Delež OVE v prometu je znašal 2,1 %, kar je 0,7 odstotne točke manj kot leto prej. Zmanjšanje je posledica manjše porabe biogoriv ob višji porabi pogonskih goriv. Leta 2011 je k bruto rabi končne energije največ prispevala raba energije za ogrevanje in hlajenje z 39 %. V prometu se je porabilo 37 % energije, električna energija pa je predstavljala 24 %. Glede na leto prej se je zmanjšal delež rabe energije za ogrevanje in hlajenje za 3 % točke medtem ko se je delež energije v prometu povečal za 3 % točke. To je negativno vplivalo na skupni delež OVE v bruto rabi končne energije, saj je delež OVE v prometu mnogo nižji od skupnega deleža, delež OVE v toploti in hladu pa je višji od skupnega deleža. Iz tega sledi, da bo nadaljnje zmanjševanje rabe energije za ogrevanje in hlajenje zaradi izvajanja ukrepov učinkovite rabe energije ob povečevanju rabe energije v prometu, ker se trajnostna prometna politika ne izvaja, negativno vplivalo na skupni delež OVE.

Slovenija je bila po direktivi 2009/285/ES za zagotovitev doseganja cilja dolžna do 30. junija 2010 pripraviti Akcijski načrt za obnovljivo energijo. Načrt je bil na Vladi sprejet 8.7.2010. Ukrepi so razdeljeni na programe za spodbujanje električne energije proizvedene iz OVE, programe za spodbujanje uporabe OVE za ogrevanje in hlajenje, programe podpore za spodbujanje uporabe OVE v prometu ter posebne ukrepe za spodbujanje rabe lesne. Raba OVE se bo z izvajanjem ukrepov iz načrta v približno enaki meri povečala v vseh sektorjih. Skupno se bo do leta 2020 glede na 2005 povečala za 63 % oz. 523 ktoe. Pomembno vlogo pri doseganju cilja ima tudi bruto raba končne energije, ki se za izpolnitev cilja ob načrtovanem povečanju rabe OVE do leta 2020 glede na leto 2005 ne sme povečati za več kot 5 % oz. 235 ktoe. Ciljni sektorski deleži za leto 2020 v načrtu so: 39 % porabljene električne energije iz OVE, 31 % energije za ogrevanje in hlajenje iz OVE ter 10 % energije v prometu iz OVE. Projekcija, ki je bila uporabljena za pripravo načrta, kaže, da bodo deleži posameznih sektorjev v bruto rabi končne energije leta 2020 naslednji: ogrevanje in hlajenje 38 %, promet 37 % električna energija 25 %. V EU poteka tudi razprava o ciljnih deležih OVE v letu 2030 (EK, 2012).


Podatki za Slovenijo:
Cilji so povzeti po: Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov.
Izvorna baza podatkov: Podatki so bili pridobljeni na SURS
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar, Mojca Suvorov).
Datum zajema podatkov za kazalec: 1.11.2012.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih odpadkov v celotnem obdobju, od leta 2009 tudi geotermalne in sončne energije v gospodinjstvih, od leta 2010 pa tudi geotermalne energije v ostali rabi.
Metodologija obdelave podatkov: Delež obnovljivih virov v končni rabi energije je izračunan kot količnik bruto končne rabe obnovljivih virov energije in bruto končne rabe.
Bruto končna raba energije iz obnovljivih virov je izračunana kot vsota proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, bruto končne rabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje ter končne rabe energije iz obnovljivih virov v prometu. Kazalec je prikazan v relativnih enotah (delež obnovljivih virov energije).
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila bruto končna raba energije imenovalec (proizvodnja električne energije v Sloveniji na generatorju, končna raba energije v prometu, industriji ter ostali rabi (gospodinjstva, storitve, javni sektor, kmetijstvo) ter raba električne energije in toplote v energetskem sektorju, lastna raba elektrarn in izgube v prenosu električne energije in toplote), števec pa je bila končna raba OVE (neposredna raba OVE v končni rabi, proizvodnja električne energije iz OVE na generatorju – proizvodnja v HE je normalizirana, proizvodnja toplote iz OVE).
Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 % - 15 % = 1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir, je bila v preteklosti ocenjena vsakih pet let in tako ni bilo mogoče spremljanje trenda porabe lesne biomase. Leta 2010, je bila izvedena anketa o porabi energije v gospodinjstvih, rezultati katere so bili uporabljeni za pripravo modela za izračun rabe energije v gospodinjstvih. Rezultat modelskega izračuna je boljša ocena rabe lesne biomase v gospodinjstvih, poleg tega pa tudi ocena rabe geotermalne energije v toplotnih črpalkah ter sončne energije v sprejemnikih sončne energije. Leta 2010 je bila v statistiko vključena tudi raba geotermalne energije v ostalih rabi, ki je bila ocenjena s strani geološkega inštituta. Zato podatki pred letom 2009 niso primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1
Drugi viri in literatura:
- - DIREKTIVA 2009/28/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES.
- MG, 2012. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (AN-OVE) Slovenija .
- European Council, 2012. Council conclusions on Renewable Energy.


Povezani kazalci


TWITTER