KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Delež obnovljivih virov v skupni rabi energije se je leta 2008 povečal, vendar smo še vedno oddaljeni od zastavljenih ciljev. Najpomembnejši obnovljiv vir je lesna biomasa, sledi hidroenergija.


Kazalec prikazuje rabo obnovljivih virov v Sloveniji, ki zajema rabo sončne energije, biomase (les, bioplin, biogoriva) in odpadkov, geotermalne energije, vodne energije in vetrne energije.

Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež obnovljivih virov energije) ali absolutnih enotah (raba obnovljivih virov energije). Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).


Grafi

Slika EN18-1: Gibanje skupne rabe energije ter rabe OVE in deleža OVE v skupni rabi glede na leto 2000
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Raba OVE (SURS) ktoe 761 776 716 714 822 774 768 735 845
Skupna raba energije ktoe 6360 6749 6820 6931 7129 7307 7318 7336 7749
Delež OVE (SURS) % 12 12 10 10 12 11 11 10 11
Raba OVE (SURS) Indeks (2000 = 100) 100 102 94 94 108 102 101 97 111
Skupna raba energije Indeks (2000 = 100) 100 106 107 109 112 115 115 115 122
Delež OVE (SURS) Indeks (2000 = 100) 100 96 87 86 96 88 88 83 91
Slika EN18-2: Raba obnovljivih virov energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009, Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 - 2000
Les ktoe 236.7 264.3 263.2 262.9 262.7 262.6 262.8 230.2 427.4
Bioplin ktoe 0 0 0 0 0 0 0 3.7 3.6
HE ktoe 293 260 292 279 316 266 297 322 330
Geotermalna energija ktoe np np np np np np np np np
Sončna termična energ. ktoe np np np np np np np np np
Tekoča biogoriva (MOP) ktoe np np np np np np np np np
Tekoča biogoriva (SURS) ktoe np np np np np np np np np
Skupaj (SURS) ktoe 529.7 524.3 555.2 541.9 578.7 528.6 559.8 555.9 760.7
Skupaj ktoe
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Les ktoe 445.6 425.5 453.8 463.4 467.2 448.7 428.8 468.8
Bioplin ktoe 4.3 5.1 5.8 6.6 6.8 8.4 11.9 14.1
HE ktoe 326 285 254 352 298 308.8 280.8 345.5
Geotermalna energija ktoe np np np 16 16.4 17 17.9 20.8
Sončna termična energ. ktoe np np np 6.1 6.4 6.8 7.5 8.3
Tekoča biogoriva (MOP) ktoe np np np np 4.9 4.3 13.8 24.6
Tekoča biogoriva (SURS) ktoe np np np np np 2 13 16.3
Skupaj (SURS) ktoe 775.9 715.6 713.6 822.1 773.8 767.9 734.6 844.6
Skupaj ktoe 844.1 801.5 794 760.9 882
Slika EN18-3: Delež posameznih obnovljivih virov v skupni rabi za leti 2000 in 2008
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2009, Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Ministrstvo za okolje in prostor, 2009.

Prikaži podatke
2000 2008 - SURS 2008 - MOP
Les ktoe 427.4 468.8 468.8
Bioplin ktoe 3.6 14.1 14.1
HE ktoe 330 345.5 345.5
Geotermalna ktoe np 20.8
Solarna termična ktoe np 8.3
Tekoča biogoriva ktoe np 16.3 24.6
Skupaj ktoe 760.7 844.6 882
Les % 56.2 55.5 53.2
Bioplin % 0.5 1.7 1.6
HE % 43.4 40.9 39.2
Geotermalna % 2.4
Solarna termična % 0.9
Tekoča biogoriva % 1.9 2.8
Skupaj % 100 100 100
Slika EN18-4: Povprečne letne rasti rabe obnovljivih virov energije
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

* Sončna in geotermalna energija ter tekoča biogoriva niso upoštevana v rasti skupne rabe OVE, ker ni podatka za leto 2000.

Prikaži podatke
Les Bioplin Hidroenergija Geotermalna energija Solarna energija Tekoča biogoriva Skupaj (SURS)*
2000-2008 % 1.2 18.4 0.6 1.3
2007-2008 % 9.3 17.8 23 16.2 9.5 25.5 15
Slika EN18-5: Povprečna letna stopnja rasti rabe obnovljivih virov za EU-15
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
Les Bioplin Komunalni odpadki Geotermalna energija Hidroenergija Vetrna energija Solarna energija Tekoča biogoriva Skupaj
2000 ktoe 42946 2180 7293 3323 27518 1912 386 619 86177
2001 ktoe 42250 2654 7756 3526 29199 2318 452 727 88882
2002 ktoe 42548 3339 7960 3847 24144 3064 502 1016 86419
2003 ktoe 46790 3274 8623 5198 23877 3799 556 1342 93459
2004 ktoe 49606 3729 9238 5280 24755 5038 632 2073 100350
2005 ktoe 50566 4266 10079 5174 22850 6037 761 3819 103551
2006 ktoe 53230 4572 10707 5420 23261 7033 939 6115 111276
2007 ktoe 54963 5544 13129 5610 23696 8873 1203 9090 122109
2000-2007 % 3.6 14.3 8.8 7.8 -2.1 24.5 17.6 46.8 6.1
2006-2007 % 3.3 21.3 22.6 3.5 1.9 26.2 28.1 48.7 11.8
Slika EN18-6: Povprečna letna stopnja rasti rabe obnovljivih virov za EU-10
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009.

Prikaži podatke
Les Bioplin Komunalni odpadki Geotermalna energija Hidroenergija Vetrna energija Solarna energija Tekoča biogoriva Skupaj
2000 ktoe 6896 70 148 89 1356 1 35 0 8595
2001 ktoe 7488 86 193 98 1415 2 36 41 9357
2002 ktoe 8068 84 160 111 1407 7 37 3 9876
2003 ktoe 9079 103 163 105 1055 16 38 38 10596
2004 ktoe 9586 127 168 105 1380 19 44 50 11479
2005 ktoe 9978 141 214 109 1434 24 46 72 12018
2006 ktoe 10543 168 270 107 1365 42 49 187 12731
2007 ktoe 10824 191 286 108 1336 87 60 316 13211
2000-2007 % 6.7 15.4 9.9 2.8 -0.2 89.3 8 6.7
2006-2007 % 2.7 13.7 5.9 0.9 -2.1 107.1 22.4 69 4.7

Cilji

- 12 % delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije leta 2010;
- 20 % delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije EU leta 2020;
- 25 % delež obnovljivih virov energije v končni rabi energije v Sloveniji leta 2020;
- doseganje ciljnih deležev za vsebnost biogoriv v pogonu motornih vozil: 1,2 % leta 2006, 3 % leta 2008, 4 % leta 2009 in 5 % leta 2010;
- 10 % delež biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil za leto 2020.


Raba obnovljivih virov energije ima na okolje manjši vpliv kot raba fosilnih goriv oziroma jedrske energije. Spremljanje deleža obnovljivih virov zato daje indikacijo, v katero smer se giblje skupna raba energije – okolju prijazno ali ne. Seveda se je tudi pri obnovljivih virih potrebno zavedati, da vpliv na okolje obstaja in je odvisen od samega vira. Postavitev hidroelektrarn in vetrnih elektrarn namreč zahteva velik poseg v prostor, vpliva na ekosisteme, hidrologijo, sežigalnice odpadkov so sporne z vidika izpustov, proizvodnja biogoriv je lahko sporna zaradi rabe pesticidov, itd. V procesu načrtovanja rabe obnovljivih virov je zato potrebna velika pozornost, da se negativne učinke zmanjša na minimalno možno mero.

Raba obnovljivih virov je leta 2008 predstavljala 10,9 % skupne rabe energije, kar je 0,9 odstotne točke več kot leta 2007. Hkrati je to za 1,1 odstotno točko manj od cilja za leto 2010 v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu. Statistika o rabi obnovljivih virov energije pred letom 2000 temelji na drugačni (nižji) oceni o rabi lesne biomase, zato podatki za obdobji 1992-1999 in po letu 2000 med seboj niso primerljivi. Nizek delež je ob rekordni rabi OVE posledica rekordne rabe skupne energije. Raba OVE je bila 2008 glede na 2000 višja za 11 %, skupna raba energije pa za 22 %. Leta 2000 je bil delež OVE enak ciljnemu.

Raba OVE je leta 2008 znašala 845 ktoe, kar je 15 % več kot leto prej. V obdobju 2000-2008 je raba zelo nihala, kar je zlasti posledica nihanj v proizvodnji električne energije v hidroelektrarnah. Najpomembnejša vira sta lesna biomasa ter vodna energija.

Lesna in druga trdna biomasa je s skoraj 56 % leta 2008 predstavljala najpomembnejši obnovljiv vir energije v Sloveniji, kar je glede na visoko pokritost z gozdovi, leta 2008 58,5 % (ZGS, 2009), pričakovano. Biomasa zajema les in lesne odpadke, kostno moko in maščobe ter papirni mulj. Največ lesne biomase se porabi v gospodinjstvih (leta 2008 69 %), sledi industrija s 16 %. Raba lesne biomase v proizvodnji električne energije in toplote se je leta 2008 povečala za skoraj 100 %, kar je posledica pričetka sosežiga v TEŠ (januar), TET in TE-TOL (november). Poleg velikih enot, ki predstavljajo večji del, se lesna biomasa v pretvorbi uporablja tudi v enotah soproizvodnje električne energije in toplote v industriji ter v toplarnah. Podatek o rabi lesne biomase v gospodinjstvih je nespremenjen od leta 2002, ko je bil izveden zadnji popis rabe energije v gospodinjstvih. Zaradi visokih cen kurilnega olja v zadnjih letih, kakor tudi spodbujanja investicij, se je število gospodinjstev, ki za gorivo uporablja lesno biomaso, zagotovo povečalo. Po drugi strani se je zaradi namestitve novih kotlov ter večje učinkovitosti rabe energije v stavbah, povečala učinkovitost rabe lesne biomase. V industriji se raba lesne biomase po letih rasti od leta 2005 zmanjšuje. Glavni vzrok je zaprtje proizvodnje celuloze v podjetju Vipap. Leta 2008 je bila za 8 % nižja kot leta 2000. Skupna raba lesne biomase je bila 2008 s 469 ktoe za 10 % višja kot leta 2000.

Spremljanje rabe lesne biomase je problematično zlasti v gospodinjstvih, saj se veliko lesa proda na sivem trgu ali pa ga lastniki gozdov porabijo sami (73 % gozdov je v zasebni lasti (ZGS, 2008)). Raba lesne biomase je z vidika izpustov CO2 obnovljiv vir energije, saj se jo obravnava kot CO2 nevtralno gorivo. Za izpuste ostalih snovi lesna biomasa ni okoljsko nevtralno gorivo. Zlasti je raba lesne biomase problematična, ko se uporablja v starih kotlih s slabimi pogoji za zgorevanje, kjer se poleg prašnih delcev sproščajo tudi veliki izpusti hlapnih organskih spojin, iz katerih nastaja prizemni ozon. Novi kotli na lesno biomaso imajo občutno nižje izpuste zgoraj omenjenih snovi. Raba lesne biomase se bo v prihodnje še povečevala, saj je to domači energetski vir, ki ne prispeva k izpustom CO2, poleg tega je Slovenija zavezana povečanju deleža OVE. Seveda je potrebno ta vir izrabljati smotrno, saj se ga uporablja tudi v druge namene, npr. gradbeništvo, pohištvena industrija, itd. Nakup novih sodobnih kotlov na lesno biomaso spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije Ministrstva za okolje in prostor ter Ekološki sklad RS. V procesu sprejemanja je tudi Operativni program energetske izrabe lesne biomase za obdobje 2007-2013, cilj katerega je povečanje energetske izrabe lesne biomase. Program identificira glavne ovire za večjo porabo lesne biomase in vsebuje glavne mehanizme za odpravo ovir ter dosego cilja. Izvedba programa bo prispevala k povečanju porabe lesne biomase za 3,4 PJ. Lesna biomasa se trenutno v daleč največji meri uporablja za proizvodnjo toplote.

Drugi najpomembnejši obnovljiv vir v Sloveniji je hidroenergija. Proizvodnja električne energije iz vodne energije je bila zaradi visoke vodnatosti rek leta 2008 za 23 % višja kot leta 2007 in za 5 % višja kot leta 2000. Proizvodne kapacitete so se v obdobju 2000-2008 povečale za 19 % na račun obnov velikih hidroelektrarn in izgradnje HE Boštanj ter gradnje in obnov malih hidroelektrarn. Leta 2002 se je začela gradnja verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Veriga petih HE naj bi bila končana do leta 2018. Skupna proizvodnja električne energije bo znašala 720 GWh. V pripravi so tudi drugi projekti za izkoriščanje vodnega potenciala: HE na srednji Savi, HE na Muri, itd.

Ostali obnovljivi viri, ki se uporabljajo v Sloveniji so: odlagališčni plin, plin iz čistilnih naprav ter ostali bioplini (bioplinske naprave v kmetijstvu), ki sodijo med biopline, geotermalna energija, sončna energija ter biogoriva. Raba bioplina se je v obdobju 2000-2008 povečala za 288 % zlasti na račun zajema odlagališčnega plina in njegove energetske izrabe (kakor je zahtevano v uredbi o odlaganju odpadkov na odlagališča ter prej v pravilniku o odlaganju odpadkov) ter izjemnega povečanja izrabe bioplina v kmetijstvu, ki se je v letu 2007 povečala za skoraj 800 %. Leta 2008 se je raba bioplina povečala za slabih 18 %. V letu 2008 se je nadaljevala rast rabe tekočih biogoriv v prometu. Podatki o rabi tekočih biogoriv so na voljo iz dveh virov. Poleg SURS-a podatke zbira in objavlja tudi Ministrstvo za okolje in prostor, ki je v skladu z direktivo 2003/30/ES o pospeševanju uporabe biogoriv ter drugih alternativnih virov goriv v prometu dolžno poročati Evropski komisiji. Za leto 2008 je podatek MOP-a višji za 8,3 ktoe oziroma 51 %. Zato se pojavijo tudi velike razlike v rasti porabe tega goriva v letu 2008. Na podlagi podatka SURS je bila rast 26 %, na podlagi podatka MOP-a pa 78 %. Sledijo viri, ki jih statistični urad ne spremlja, v pripravi kazalca pa so upoštevane ocene, ki so bile pridobljene v okviru projekta EurObserver, ki ga v Sloveniji izvaja Center za energetsko učinkovitost, Institut »Jožef Stefan«. Raba geotermalne energije je bila leta 2008 ocenjena na 20,8 ktoe, kar predstavlja dobra 2 % celotne rabe obnovljivih virov v Sloveniji. V zadnjih letih je opazen visok porast rabe toplotnih črpalk, njihova statistična obravnava pa tudi na EU nivoju še ni čisto dorečena. Geotermalna energija se uporablja za proizvodnjo toplote, v največji meri v zdraviliščih. Sončna energija se v največji meri uporablja za segrevanje sanitarne vode (ocena za leto 2008 8,1 ktoe), medtem ko je proizvodnja električne energije prispevala 0,18 ktoe. Sončne elektrarne so v zadnjih letih v velikem porastu, na kar je pomembno vplivala sprememba glede fiksnih odkupnih cen električne energije od kvalificiranih proizvajalcev.

Večja raba obnovljivih virov je spodbujena z različnimi mehanizmi. Investicije v nove naprave spodbujata Sektor za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije s subvencijami ter Ekološki sklad RS z ugodnimi krediti in subvencijami. Večje izkoriščanje obnovljivih virov za proizvodnjo električne energije spodbuja sistem fiksnih odkupnih cen za kvalificirane proizvajalce, ki je bil leta 2009 nadgrajen. Posledica so višje spodbude za rabo vseh OVE z izjemo sončnih elektrarn. Raba biogoriv je spodbujena s tem da so oproščena trošarine, poleg tega pa morajo distributerji tekočih pogonskih goriv dosegati cilje, ki so določeni v Uredbi o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil (Ur. l. RS, št. 103/07).

V EU-27 je leta 2007 raba obnovljivih virov predstavljala 7,8 % skupne rabe energije. Glede na leto 2000 se je povečala za slabih 42 %. Raba obnovljivih virov v EU-27 je po državah zelo različna, saj je odvisna od naravnih danosti. V EU-27 prevladuje raba lesne biomase (49 %), sledijo hidroenergija (19 %), komunalni odpadki (10 %), biogoriva (7 %), vetrna energija (6 %), geotermalna energija (4 %), bioplin (4 %) ter sončna energija (1 %).


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04), predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov, Direktivi 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov ter Pravilniku o vsebnosti biogoriv v gorivih za pogon motornih vozil (Ur.l.RS, št. 83/05, 108/05, 103/07).
Izvorna baza podatkov:
- Skupni vprašalnik - EUROSTAT (1992-2002) ter EUROSTAT > Environment and energy.
- Spletna aplikacija SI-STAT > Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno (po letu 2002).
- EurObserv'ER.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Jože Zalar), IJS (geotermalna energija in solarna energija – Fouad Al Mansour), MOP (biogoriva - Mirko Bizjak) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.12.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatki so pripravljeni na letni osnovi.
Podatki za obdobje 1992-2002 so bili pridobljeni iz izpolnjenih vprašalnikov, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u (Skupni vprašalnik - Joint Annual Questionnaire). Podatki po letu 2002 so bili pridobljeni na spletni strani SURS-a v spletni aplikaciji SI-STAT (Okolje in naravni viri > Obnovljivi viri in odpadki > Poraba obnovljivih virov energije in odpadkov, Slovenija, letno). Statistični urad RS spremlja rabo vodne energije, biomase (les, lesni odpadki, drugi obnovljivi odpadki), bioplina ter industrijskih in komunalnih odpadkov. Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije je bila uporabljena skupna raba energije iz kazalca EN16. Za rabo sončne energije in geotermalne energije je bil uporabljen podatek IJS, za porabo biogoriv pa podatek Ministrstva za okolje in prostor.
Podatki za EU-25 so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za rabo posameznih obnovljivih virov: solar energy 5530 gross inland consumption 100900 + biomass and waste 5540 gross inland consumption 100900 + geothermal energy 5550 gross inland consumption 100900 + hydropower 5510 gross inland consumption 100900 + wind energy 5520 gross inland consumption 100900. Pri izračunu deleža OVE je bil kot imenovalec uporabljen sektor 100900 »Gross inland consumption«.
Metodologija obdelave podatkov:
Povprečne letne rasti so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Delež obnovljivih virov energije v skupni rabi energije je izračunan kot količnik rabe obnovljivih virov energije in skupne rabe energije v določenem letu.
Za izračun deleža OVE v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila skupna raba OVE. Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16 %-15 %=1 %t (npr. če je bila lansko leto rast 15 %, letos pa 16 %, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16 %/15 %)*100]-100=6,7 %, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-10 (NMS-10) zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-25 zajema EU-15 in EU-10.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: /
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je omejena, saj je raba lesne biomase, ki predstavlja najpomembnejši obnovljiv vir ocenjena vsake pet let in tako ne omogoča spremljanja trenda porabe lesne biomase. Poleg tega statistični urad ne spremlja rabe sončne energije in geotermalne energije. Podatki za obdobje 1992-1999 in po letu 2000 niso primerljivi zaradi različne ocene o porabi lesne biomase.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN29 Renewable Energy.
- EurObserv'ER, 2007. Barometri za toploto iz sonca, fotovoltaiko in geotermalno energijo.
- IBE, 2005. Indikativni razvojni načrt energetskega sektorja.
- MOP, 2009a. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- MOP, 2009b. Raba biogoriv v transportnem sektorju v Republiki Sloveniji v letu 2008.
- Nowak, 2009. The EU RES Directive and heat pumps.
- Renewable Energy Road Map: Renewable energies in the 21st century: building a more sustainable future (COM(2006) 848 – final).
- TE-TOL, 2009. Megavat (Marec 21/2009).
- TEŠ, 2009. Letno poročilo 2008 – Energično v prihodnost.
- TET, 2009. Letno poročilo za leto 2008.
- ZGS, 2009. Poročilo ZGS o gozdovih Slovenije za leto 2008.


Povezani kazalci


TWITTER