KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Skupna raba energije se je leta 2011 povečala za slab odstotek (0,7 %) in je najvišja po letu 2008. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo jedrska energija, trdna goriva, obnovljivi viri energije in plinasta goriva. Leta 2011 so se povečali deleži jedrske energije, naftnih proizvodov ter trdnih goriv. Rast skupne rabe energije je v Sloveniji po letu 2000 višja kot v EU-27.


Skupna raba energije (za to količino se ponekod uporablja tudi izraz oskrba z energijo) je količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije.


Grafi

Slika EN16-1: Skupna raba energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva ktoe 1558.6 1467.7 1377.8 1407.3 1329.4 1415.7 1431.3 1308.1 1358.7 1450.2
Tekoča goriva ktoe 1631.2 1944.3 2100 2261.8 2656.8 2670.3 2443.3 2522.4 2392.1 2371.3
Plinasta goriva ktoe 615.3 614.6 629.7 745.8 728.5 794.8 821 853.7 825.3 849.7
Jedrska energija ktoe 1034.7 1030.8 1200.9 1245.2 1210.8 1307.7 1313.7 1223.6 1240.5 1369.8
OVE ktoe 529.7 523.4 555.4 542.4 579.4 529.4 560.4 554.8 787.7 776.3
Industrijski odpadki ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0.3 0.2
Električna energija ktoe -155.9 -121.9 -166.3 -142 -142.8 -145.8 -165 -115 -113.6 -152.4
Skupna raba energije ktoe 5213.6 5458.9 5697.5 6060.5 6362.2 6572.1 6404.7 6347.4 6491 6665.1
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trdna goriva ktoe 1548.2 1489.2 1538.2 1532.4 1569.1 1586.5 1528.8 1420.5 1453.7 1468.8
Tekoča goriva ktoe 2303.5 2333.5 2403.3 2453.3 2523.4 2479.3 2878.6 2504.3 2458.4 2502.5
Plinasta goriva ktoe 819.6 906.7 898.5 929 899.2 914.4 878.2 831.1 862.3 737.8
Jedrska energija ktoe 1440.4 1356.7 1422.4 1533.1 1445.6 1483.9 1634.5 1495.3 1474 1619.3
OVE ktoe 715.4 713.9 821.7 773.9 767.9 737.1 853.7 1011.7 1058.2 948.9
Industrijski odpadki ktoe 0.1 8.7 10.4 13 15.9 12.8 14.5 19.8 23.3 29.3
Električna energija ktoe -97.5 14.1 -65 -27.9 3.8 19.6 -137.5 -263 -179.9 -108.5
Skupna raba energije ktoe 6729.6 6822.8 7029.5 7206.7 7224.9 7233.6 7650.9 7019.7 7150 7198.1
Slika EN16-2: Gibanje rabe energije po gorivih ter skupne rabe energije v obdobju 1992-2011
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012, Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva ktoe 1559 1468 1378 1407 1329 1416 1431 1308 1359 1450
Tekoča goriva ktoe 1631 1944 2100 2262 2657 2670 2443 2522 2392 2371
Plinasta goriva ktoe 615 615 630 746 729 795 821 854 825 850
Jedrska energija ktoe 1035 1031 1201 1245 1211 1308 1314 1224 1241 1370
OVE ktoe 530 523 555 542 579 529 560 555 788 776
Industrijski odpadki ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Električna energija ktoe -156 -122 -166 -142 -143 -146 -165 -115 -114 -152
Skupna raba energije ktoe 5214 5459 5698 6060 6362 6572 6405 6347 6491 6665
Trdna goriva Indeks (1992 = 100) 100 94 88 90 85 91 92 84 87 93
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 100 119 129 139 163 164 150 155 147 145
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 100 100 102 121 118 129 133 139 134 138
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 100 100 116 120 117 126 127 118 120 132
OVE Indeks (1992 = 100) 100 99 105 102 109 100 106 105 149 147
Skupna raba energije Indeks (1992 = 100) 100 105 109 116 122 126 123 122 125 128
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Trdna goriva ktoe 1548 1489 1538 1532 1569 1587 1529 1420 1454 1469
Tekoča goriva ktoe 2303 2333 2403 2453 2523 2479 2879 2504 2458 2502
Plinasta goriva ktoe 820 907 899 929 899 914 878 831 862 738
Jedrska energija ktoe 1440 1357 1422 1533 1446 1484 1634 1495 1474 1619
OVE ktoe 715 714 822 774 768 737 854 1012 1058 949
Industrijski odpadki ktoe 0 9 10 13 16 13 15 20 23 29
Električna energija ktoe -98 14 -65 -28 4 20 -138 -263 -180 -109
Skupna raba energije ktoe 6730 6823 7030 7207 7225 7234 7651 7020 7150 7198
Trdna goriva Indeks (1992 = 100) 99 96 99 98 101 102 98 91 93 94
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 141 143 147 150 155 152 176 154 151 153
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 133 147 146 151 146 149 143 135 140 120
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 139 131 137 148 140 143 158 145 142 157
OVE Indeks (1992 = 100) 135 135 155 146 145 139 161 191 200 179
Skupna raba energije Indeks (1992 = 100) 129 131 135 138 139 139 147 135 137 138
Slika EN16-3: Povprečne letne rasti rabe goriv, fosilnih goriv ter skupne rabe energije za različna obdobja
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
Trdna goriva Tekoča goriva Plinasta goriva Fosilna goriva - skupaj Jedrska energija OVE Skupna raba energije
1992-2011 % -0.3 2.3 1 1.1 2.4 3.1 1.7
2000-2011 % 0.7 0.4 -1 0.3 2.5 1.7 0.9
2005-2011 % -0.7 0.3 -3.8 -0.7 0.9 3.5 -0
2010-2011 % 1 1.8 -14.4 -1.4 9.9 -10.3 0.7
Slika EN16-4: Struktura skupne rabe energije za EU-27 in Slovenijo
Viri: 

Evropski statistični urad, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
SI - 2000 SI - 2005 SI - 2009 SI - 2010 EU-27 2000 EU-27 2005 EU-27 - 2009 EU-27 - 2010
Trdna goriva ktoe 1305 1539 1425 1458 320845 317303 267918 279970
Tekoča goriva ktoe 2393 2556 2610 2573 661154 679346 623159 617094
Plinasta goriva ktoe 826 929 832 863 393935 446003 416962 441796
Jedrska energija ktoe 1228 1518 1480 1459 243841 257516 230767 236563
OVE ktoe 788 774 1006 1070 96980 116038 152729 172142
Industrijski odpadki ktoe 0 13 20 23 2819 1996 3423 3727
Električna energija ktoe -114 -28 -264 -182 1685 972 1302 297
Skupna raba energije ktoe 6426 7301 7109 7264 1721259 1819174 1696260 1751589
Trdna goriva % 20.3 21.1 20 20.1 18.6 17.4 15.8 16
Tekoča goriva % 37.2 35 36.7 35.4 38.4 37.3 36.7 35.2
Plinasta goriva % 12.9 12.7 11.7 11.9 22.9 24.5 24.6 25.2
Jedrska energija % 19.1 20.8 20.8 20.1 14.2 14.2 13.6 13.5
OVE % 12.3 10.6 14.2 14.7 5.6 6.4 9 9.8
Industrijski odpadki % 0 0.2 0.3 0.3 0.2 0.1 0.2 0.2
Električna energija % -1.8 -0.4 -3.7 -2.5 0.1 0.1 0.1 0

Cilji

- minimalna rast skupne rabe energije oz. rast nižja od rasti bruto domačega proizvoda;
- izboljšanje energetske učinkovitosti za 20 % do leta 2020


Podatek o skupni rabi energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti ob rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega je pridobivanje in transport fosilnih goriv pomemben element obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, kljub temu pa raba te energije lahko vpliva na ekosistem ali pokrajino. Iz tega sledi, da raba energije katerekoli vrste vpliva na okolje. Zmanjšanje vpliva je možno doseči s spremembo deleža goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije, h kateri lahko pomembno pripomore učinkovitejša raba energije.

Skupna raba energije je leta 2011 znašala 7.198 ktoe. Glede na leto 2010 se je povečala za 0,7 %, kar je za eno odstotno točko manj od povprečne letne rasti v obdobju 1992 do 2011, ko se je raba povečevala za 1,7 % letno. V obdobju 2000-2011 je povprečna letna rast znašala 0,9 %. V strukturi skupne rabe energije so leta 2011 prevladovala tekoča goriva (35 %), sledila je jedrska energija (22 %), trdna goriva so imela 20 % delež, obnovljivi viri energije (OVE) so predstavljali 13 % in zemeljski plin 10 %. Neto uvoz električne energije je predstavljal -2 % (več električne energije je bilo izvožene kot uvožene) skupne rabe.

Raba fosilnih goriv se je v obdobju 1992-2000 povečala za 20 %. K temu je v največji meri prispevalo povečanje porabe tekočih goriv za 94 %, poraba zemeljskega plina se je povečala za 34 %, poraba trdnih goriv pa zmanjšala za 13 %, raba jedrske energije pa za 20 %. Skupna raba energije se je povečala za 25 %.

V obdobju 2000 – 2011 je prišlo do zmanjšanja porabe zemeljskega plina za 11 %, kar je v največji meri posledica gospodarske krize in ustavitve proizvodnje metanola, zaradi česar se je močno zmanjšala poraba zemeljskega plina za energetske namene in neenergetske namene v industriji. Oskrba z ostalimi energenti se je povečala. Najbolj z jedrsko energijo (za 31 %), oskrba s katero letno močno niha zaradi 18 mesečnega gorivnega cikla. Oskrba z obnovljivimi viri se je povečala za 20 %, k čemu so pripomogli ostali OVE, saj je bila oskrba s hidro energijo leta 2011 nižja kot leta 2000, kar je posledica slabše hidrologije. Pri ostalih OVE je rast posledica povečanja rabe kot tudi izboljšanja metodologije spremljanja rabe OVE (glej kazalec EN18 Obnovljivi viri energije). Oskrba s tekočimi gorivi se je povečala za 13 %, s trdnimi gorivi pa za 8 %. Neto uvoz električne energije se je minimalno zmanjšal (za 2 %). Raba skupne energije pa se je povečala za 11 %.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih energentov so se spremenili tudi deleži v skupni rabi energije. Leta 2011 je bil delež tekočih goriv glede na leto 2000 manjši za 2 odstotni točki, glede na leto 1992 pa večji za 3 odstotne točke. Jedrska energija je svoj delež povečala za 3 odstotne točke glede na leto 2000 in 1992. Delež plinastih goriv se je zmanjšal in sicer za 2 odstotni točki glede na delež v obeh letih. Tekoča goriva so imela glede na leto 1992 višji delež, glede na leto 2000 pa nižji delež. Trdna goriva so imela nižji delež tako glede na leto 2000 kot 1992, kar je pozitivno, saj najbolj obremenjujejo okolje. Uporabljajo se samo v proizvodnji električne energije in toplote ter v industriji (proizvodnja papirja in vlaknin, proizvodnja cementa).

Zaradi sprememb v deležih goriv v skupni rabi energije se spreminja tudi CO2 intenzivnost skupne rabe energije kar vpliva na skupne izpuste CO2. V obdobju 1992-2010 se je zmanjšala za 17 %. Po drugi strani se je povečala skupna raba energije za 38 %. Rezultat tega je, da so se izpusti iz energetskih virov v obdobju 1992-2010 povečali za 18 %.

V prihodnje se zaradi tehnoloških izboljšav v sektorju transformacije, ki bo vključevala tudi zamenjavo goriv, zaradi nadaljevanja trenda zamenjave tekočih goriv s plinastimi gorivi, lesno biomaso ter ostalimi obnovljivimi viri v široki rabi ter večje rabe obnovljivih virov energije pričakuje večje spremembe v strukturi skupne rabe energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih emisij CO2. Poleg tega smo v prometu na tehnološkem razpotju, kjer se kaže več alternativ za nadomeščanje tekočih goriv.

Rast skupne rabe energije v EU-27 je bila v obdobju 1992-2010 0,4 %, v obdobju 2000-2010 pa 0,2 %. To je 1,4 oz. 0,8 odstotne točke manj kot v Sloveniji. V letu 2010 je bila v EU-27 rast 3,3 %, v Sloveniji pa 1,9 %. V strukturi rabe skupne energije v EU-27 je bil leta 2010 delež tekočih goriv s 35 % enak kot v Sloveniji, občutno večji je bil delež plinastih goriv (26 %), manjši pa so bili deleži jedrske energije (14 %), trdnih goriv (16 %) in obnovljivih virov (10 %).

Skupna raba energije nam daje celovito sliko o rabi energije v državi. Zato nanjo vpliva celoten spekter zakonodaje s področja energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, itd.) in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v smeri povečanja porabe zemeljskega plina in obnovljivih virov, ter predvsem v smeri večje učinkovitosti rabe energije.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in podnebno-energetskem svežnju predpisov.
Izvorna baza podatkov: SI-STAT in Eurostat.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14.11.2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za obdobje 1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna goriva, plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Za obdobje 2000-2008 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT in so bili objavljeni 25. septembra. Za kazalec je bil uporabljen podatek Oskrba z energijo iz energetske bilance Slovenije. Za primerjavo podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako za EU kot za Slovenijo, zaradi primerljivosti, ker EUROSTAT uporablja drugačne kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za sektor 100900 »Gross inland consumption«. Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti skupne rabe energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih goriv v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v skupni rabi energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-12 zajema poleg EU-10 še Romunijo in Bolgarijo. EU-27 zajema EU-15 in EU-12, EU-25 pa EU-15 in EU-10.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statistična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna zlasti glede časovne primerljivosti zlasti za podatke o rabi obnovljivih virov, izhaja pa iz tega, da je pred letom 2000 podatke zbiralo in obdelovalo ministrstvo pristojno za energetiko, po letu 2000 pa statistični urad. Za obdobje 1992-1999 uradnega podatka o rabi energije, ki bi bil neposredno primerljiv s podatki za obdobje 2000-2008, ni. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje 2000-2007 prišlo do odstopanj. Raba lesne biomase se je v opazovanem obdobju večkrat močno spremenila (2000, 2002, 2009), kar je posledica metodoloških sprememb. Leta 2009 je statistični urad pričel z zbiranjem podatkov o rabi geotermalne in sončne energije v široki rabi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: izbor ocene 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2012. Primary energy consumption by fuel (CSI 029/ENER 026).
- European Comission, 2006. COMMUNICATION FROM THE COMMISSION - Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential (COM(2006)545 ).


Povezani kazalci


TWITTER