KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Skupna raba energije se je leta 2008 povečala za znatno več kot v povprečju v obdobju 1992-2008. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo trdna goriva, jedrska energija, plinasta goriva in obnovljivi viri energije. Leta 2008 so se povečali deleži tekočih goriv, jedrske energije in obnovljivih virov energije. Rast skupne rabe energije je v Sloveniji višja kot v EU-15.


Skupna raba energije (za to količino se ponekod uporablja tudi izraz oskrba z energijo) je količina energije, ki je potrebna za zadostitev potreb po energiji v državi. Izračunana je kot vsota celotne rabe energije v obliki trdnih, tekočih, plinastih goriv, jedrskega goriva ter obnovljivih virov energije in neto uvoza električne energije.


Grafi

Slika EN16-1: Skupna raba energije po gorivih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva ktoe 1559 1468 1378 1407 1329 1416 1431 1308 1359 1440
Tekoča goriva ktoe 1631 1944 2100 2262 2657 2670 2443 2522 2289 2371
Plinasta goriva ktoe 684 683 700 829 810 883 912 949 825 944
Jedrska energija ktoe 1035 1031 1201 1245 1211 1308 1314 1224 1241 1370
OVE ktoe 530 523 555 542 579 529 560 555 760 776
Industrijski odpadki ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Električna energija ktoe -156 -122 -166 -142 -143 -146 -165 -115 -114 -152
Skupna raba energije ktoe 5282 5527 5768 6143 6443 6661 6496 6442 6360 6749
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Trdna goriva ktoe 1548 1496 1537 1532 1569 1588 1529
Tekoča goriva ktoe 2303 2333 2405 2453 2517 2481 2883
Plinasta goriva ktoe 911 1008 999 1032 999 1016 976
Jedrska energija ktoe 1440 1357 1422 1533 1446 1484 1634
OVE ktoe 716 713 822 772 767 735 849
Industrijski odpadki ktoe 0 9 10 13 16 13 15
Električna energija ktoe -97 14 -67 -28 4 20 -138
Skupna raba energije ktoe 6820 6931 7129 7307 7318 7336 7749
Slika EN16-2: Gibanje rabe energije po gorivih ter skupne rabe energije v obdobju 1992-2008
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009, Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
Trdna goriva ktoe 1559 1468 1378 1407 1329 1416 1431 1308 1359 1440
Tekoča goriva ktoe 1631 1944 2100 2262 2657 2670 2443 2522 2289 2371
Plinasta goriva ktoe 684 683 700 829 810 883 912 949 825 944
Jedrska energija ktoe 1035 1031 1201 1245 1211 1308 1314 1224 1241 1370
OVE ktoe 530 523 555 542 579 529 560 555 760 776
Industrijski odpadki ktoe 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Električna energija ktoe -156 -122 -166 -142 -143 -146 -165 -115 -114 -152
Skupna raba energije ktoe 5282 5527 5768 6143 6443 6661 6496 6442 6360 6749
Trdna goriva Indeks (1992 = 100) 100 94 88 90 85 91 92 84 87 92
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 100 119 129 139 163 164 150 155 140 145
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 100 100 102 121 118 129 133 139 121 138
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 100 100 116 120 117 126 127 118 120 132
OVE Indeks (1992 = 100) 100 99 105 102 109 100 106 105 143 146
Skupna raba energije Indeks (1992 = 100) 100 105 109 116 122 126 123 122 120 128
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Trdna goriva ktoe 1548 1496 1537 1532 1569 1588 1529
Tekoča goriva ktoe 2303 2333 2405 2453 2517 2481 2883
Plinasta goriva ktoe 911 1008 999 1032 999 1016 976
Jedrska energija ktoe 1440 1357 1422 1533 1446 1484 1634
OVE ktoe 716 713 822 772 767 735 849
Industrijski odpadki ktoe 0 9 10 13 16 13 15
Električna energija ktoe -97 14 -67 -28 4 20 -138
Skupna raba energije ktoe 6820 6931 7129 7307 7318 7336 7749
Trdna goriva Indeks (1992 = 100) 99 96 99 98 101 102 98
Tekoča goriva Indeks (1992 = 100) 141 143 147 150 154 152 177
Plinasta goriva Indeks (1992 = 100) 133 147 146 151 146 149 143
Jedrska energija Indeks (1992 = 100) 139 131 137 148 140 143 158
OVE Indeks (1992 = 100) 135 135 155 146 145 139 160
Skupna raba energije Indeks (1992 = 100) 129 131 135 138 139 139 147
Slika EN16-3: Povprečne letne rasti rabe goriv, fosilnih goriv ter skupne rabe energije za različna obdobja
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
Trdna goriva Tekoča goriva Plinasta goriva Fosilna goriva - skupaj Jedrska energija OVE Skupna raba energije
1992-2008 % -0.1 3.6 2.2 2.1 2.9 3 2.4
2000-2008 % 1.5 2.9 2.1 2.4 3.5 1.4 2.5
2005-2008 % -0.1 5.5 -1.8 2.4 2.1 3.2 2
2007-2008 % -3.7 16.2 -3.9 6 10.1 15.5 5.6
Slika EN16-4: Struktura skupne rabe energije za EU-10, EU-15 in Slovenijo
Viri: 

Evropski statistični urad, 2009; Institut Jožef Stefan, 2009.

Prikaži podatke
SI - 2000 SI - 2005 SI - 2006 SI - 2007 EU-15 2000 EU-15 2005 EU-15 2006 EU-15 2007 EU-10 2000 EU-10 2005
Trdna goriva ktoe 1306 1539 1565 1607 216144 216465 218090 223446 90732 87551
Tekoča goriva ktoe 2393 2554 2658 2588 595975 606483 600349 583364 48320 55261
Plinasta goriva ktoe 826 929 899 914 339268 385888 378074 375118 37537 43516
Jedrska energija ktoe 1228 1518 1431 1469 222846 232411 230361 216994 14818 18704
OVE ktoe 788 774 768 735 86005 102566 110571 122109 8595 11976
Industrijski odpadki ktoe 0 13 16 13 4206 2848 2844 1727 580 666
Električna energija ktoe -114 -28 4 20 3644 3904 2826 2872 -1500 -2030
Skupna raba energije ktoe 6427 7299 7341 7346 1468088 1550565 1543115 1525630 199082 215644
Trdna goriva % 20 21 21 22 15 14 14 15 46 41
Tekoča goriva % 37 35 36 35 41 39 39 38 24 26
Plinasta goriva % 13 13 12 12 23 25 25 25 19 20
Jedrska energija % 19 21 19 20 15 15 15 14 7 9
OVE % 12 11 10 10 6 7 7 8 4 6
Industrijski odpadki % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
Električna energija % -2 0 0 0 0 0 0 0 -1 -1
EU-10 2006 EU-10 2007
Trdna goriva ktoe 90499 89718
Tekoča goriva ktoe 57154 58252
Plinasta goriva ktoe 42352 41301
Jedrska energija ktoe 18500 18498
OVE ktoe 12659 13211
Industrijski odpadki ktoe 766 707
Električna energija ktoe -1493 -1406
Skupna raba energije ktoe 220437 220281
Trdna goriva % 41 41
Tekoča goriva % 26 26
Plinasta goriva % 19 19
Jedrska energija % 8 8
OVE % 6 6
Industrijski odpadki % 0 0
Električna energija % -1 -1

Cilji

- minimalna rast skupne rabe energije oz. rast nižja od rasti bruto domačega proizvoda;
- 20 % prihranek energije leta 2020 na ravni EU glede na scenarij običajnega poslovanja (»business as usual«).


Podatek o skupni rabi energije po gorivih ob upoštevanju različnega okoljskega odtisa goriv omogoča oceno vpliva rabe energije na okolje. Raba fosilnih goriv povzroča izpuste toplogrednih plinov in onesnaževal zraka, pri čemer so izpusti ob rabi zemeljskega plina občutno nižji kot pri rabi premoga. Poleg tega je pridobivanje in transport fosilnih goriv pomemben element obremenjevanja okolja. Raba fosilnih goriv je omejena tudi z zalogami. Raba jedrske energije ne povzroča izpustov toplogrednih plinov ali onesnaževal zraka, problematična pa je zaradi jedrskih odpadkov. Okolje z vidika izpustov najmanj obremenjuje raba obnovljivih virov energije, kljub temu pa raba te energije lahko vpliva na ekosistem ali pokrajino. Iz tega sledi, da raba energije katerekoli vrste vpliva na okolje. Zmanjšanje vpliva je možno doseči s spremembo deleža goriv, predvsem pa z nižjo rabo energije.

Skupna raba energije je leta 2008 znašala 7.749 ktoe. Glede na leto 2007 se je povečala za 5,6 %, kar je občutno več od povprečne letne rasti v obdobju 1992 do 2008, ko se je raba povečevala 2,4 % letno, in od povprečne letne rasti po letu 2000, ko je bila povprečna letna rast 2,5 %. V strukturi skupne rabe energije so leta 2008 prevladovala tekoča goriva (37 %), sledila so trdna goriva (20 %), jedrska energija (21 %), plinasta goriva (13 %) in obnovljivi viri energije (OVE) (11 %). Neto uvoz električne energije je predstavljal -2 % (več električne energije izvožene kot uvožene) skupne rabe.

Raba fosilnih goriv se je v obdobju 1992-2000 povečala za 15 %. K temu je v največji meri prispevalo povečanje porabe tekočih goriv, sledi povečanje porabe plinastih goriv, medtem ko se je poraba trdnih goriv občutno zmanjšala na račun opuščanja rabe premoga v sektorjih končne rabe. Raba jedrske energije se je povečala za 20 %, raba obnovljivih virov pa za 43 % zlasti na račun nove ocene rabe lesne biomase v gospodinjstvih. Skupna raba energije se je povečala za 20 %.

Leta 2008 je bila glede na 2000 večja raba vseh goriv ter tudi jedrske energije in obnovljivih virov energije. Raba fosilnih goriv se je povečala za 20 %, k čemur so skoraj dve tretjini prispevala tekoča goriva, preostanek pa v skoraj enakem deležu trdna in plinasta goriva. Raba jedrske energije se je zaradi novih uparjalnikov, drugih tehnoloških izboljšav opreme ter leta brez remonta povečala za 32 %. Ugodno hidrološko leto je v daleč največji meri vplivalo na večjo rabo obnovljivih virov energije, ki se je povečala za 12 %. Raba skupne energije pa se je povečala za 22 %.

Najpomembnejša obnovljiva vira v Sloveniji sta hidroenergija in lesna biomasa. Ker je raba lesne biomase v gospodinjstvih »le« ocenjena je nemogoče spremljanje trenda rabe lesne biomase v gospodinjstvih. V industriji so podatki o rabi lesne biomase pridobljeni na podlagi vprašalnikov, raba hidroenergije pa je pridobljena na podlagi proizvedene električne energije. Kapacitete za proizvodnjo električne energije iz hidroenergije so se v obdobju 1992-2008 povečale, vendar je proizvodnja odvisna tudi od vodnatosti rek. Ostali obnovljivi viri (bioplin, solarna energija, itd.) imajo le majhen delež.

Zaradi razlik v rasti porabe posameznih goriv so se spremenili tudi deleži v skupni rabi energije. Leta 2008 je bil delež tekočih goriv glede na leto 2000 večji za 1 odstotno točko, glede na leto 1992 pa za 6 odstotnih točk. Jedrska energija je prav tako povečala svoj delež, in sicer za 1 odstotno točko glede na leto 2000 in 1992. Plinasta goriva imajo v vseh treh letih enak delež. Obnovljivi viri energije so imeli leta 2008 za 1 odstotno točko nižji delež kot leta 2000 (Podatki o rabi OVE pred letom 2000 niso primerljivi s podatki po tem letu – glej kazalec EN18). Trdna goriva so imela nižji delež tako glede na leto 2000 kot 1992, kar je pozitivno, saj najbolj obremenjujejo okolje. Uporabljajo se samo v proizvodnji električne energije in toplote ter v industriji (proizvodnja papirja in vlaknin, proizvodnja cementa). V letu 2008 glede na predhodno leto beležimo bolj vzpodbudne trende pri obnovljivih virih energije, medtem ko so problematični trendi pri tekočih gorivih, saj se je njihova raba po zmanjšanju leta 2007, 2008 občutno povečala.

Zaradi sprememb v deležih goriv v skupni rabi energije se spreminja tudi CO2 intenzivnost skupne rabe energije kar vpliva na skupne izpuste CO2. Struktura skupne rabe energije se v preteklosti ni bistveno spremenila, poleg tega se je raba povečala. Rezultat tega je, da so se izpusti iz energetskih virov v obdobju 1992-2007 povečale za 23 %.

V prihodnje se zaradi tehnoloških izboljšav v sektorju transformacije, ki bo vključevala tudi zamenjavo goriv (plinske enote v termoelektrarni Šoštanj so bile zgrajene leta 2008, v prihodnje pa se pričakuje še dodatne plinske enote na drugih lokacijah, ter nov premogovni blok v Šoštanju), ter zaradi nadaljevanja trenda zamenjave tekočih goriv s plinastimi gorivi in lesno biomaso, v široki rabi pričakuje večje spremembe v strukturi skupne rabe energije v smeri nižjega vpliva na okolje in s tem nižjih emisij CO2. Poleg tega smo v prometu na tehnološkem razpotju, kjer se kaže več alternativ za nadomeščanje tekočih goriv.

Rast skupne rabe energije v EU-15 je bila v obdobju 2000-2007 0,5 %, kar je 1,4 odstotne točke manj kot v Sloveniji. V letu 2007 je bila v EU-15 rast negativna (-1,2 %), v Sloveniji pa 0,2 %. V strukturi rabe skupne energije v EU-15 je delež tekočih goriv večji kot v Sloveniji, saj znaša 38 % (leta 2008 se je Slovenija temu deležu že močno približala), občutno večji je tudi delež plinastih goriv (25 %), manjši pa so deleži jedrske energije (14 %), trdnih goriv (15 %) in obnovljivih virov (8 %). Pri primerjavi gibanja deležev goriv najbolj bode v oči padanje deleža OVE, medtem ko v EU-15 in EU-10 ta delež raste.

Skupna raba energije nam daje celovito sliko o rabi energije v državi. Zato nanjo vpliva celoten spekter zakonodaje s področja energetike (učinkovita raba energije, obnovljivi viri energije, itd.) in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (trgovanje z emisijskimi kuponi) ter onesnaževal zraka (mejne koncentracije emisij za posamezne naprave). Ker so cilji politik na zgoraj omenjenih področjih usmerjeni v zmanjšanje vpliva energetike na okolje, se v prihodnje pričakuje večje strukturne spremembe v smeri povečanja porabe zemeljskega plina in obnovljivih virov, ter v smeri večje učinkovitosti rabe energije. To kaže tudi zadnji sveženj pravil EU na področjih energetika in podnebne spremembe, ki je bil sprejet 2008.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in predlogu podnebno-energetskega svežnja predpisov.
Izvorna baza podatkov: SI-STAT in Eurostat.
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (Mojca Suvorov) oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 30.11.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki za obdobje 1992-1999 so bili izračunani na podlagi podatkov o porabi goriv v snovnih enotah, ki so bili s strani SURS-a posredovani EUROSTAT-u v obliki Skupnega vprašalnika (Joint Annual Questionnaire) in podatkov o kurilnih vrednostih za posamezna goriva, ki so bili pridobljeni v Skupnem vprašalniku (trdna goriva, plinasta goriva) ter v spletni aplikaciji SI-STAT Statističnega urada (tekoča goriva). Za obdobje 2000-2008 so bili uporabljeni podatki SURS-a, ki so objavljeni na spletnih straneh v spletni aplikaciji SI-STAT in so bili objavljeni 25. septembra. Za kazalec je bil uporabljen podatek Oskrba z energijo iz energetske bilance Slovenije. Za primerjavo podatkov Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, tako za EU kot za Slovenijo, zaradi primerljivosti, ker EUROSTAT uporablja drugačne kurilne vrednosti. Podatki so bili pridobljeni na spletni strani EUROSTAT-a pod rubriko »Environment and energy«. Uporabljeni so bili podatki za sektor 100900 »Gross inland consumption«. Podatki so pripravljeni na letni osnovi. Podatki za predhodno leto so dostopni konec tekočega leta.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti skupne rabe energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Za izračun deležev posameznih goriv v skupni rabi energije, je bila skupna raba energije imenovalec, števec pa je bila poraba posameznega goriva. Kazalec je lahko prikazan v relativnih (delež posameznih goriv v skupni rabi energije) ali absolutnih enotah. Za prikaz v absolutnih enotah se uporablja tisoč ton naftnega ekvivalenta (ktoe).Pri kazalcu so letne rasti ponekod prikazane v odstotnih točkah. Odstotna točka je enota, ki se uporablja pri primerjavi različnih rasti. Pri odstotni točki gre za absolutno primerjavo, ki se izračuna po formuli (nletos)-(nlani)=16%-15%=1%t (npr. če je bila lansko leto rast 15%, letos pa 16%, potem je letos rast višja za 1 odstotno točko). Razliko v rasti pa lahko izrazimo tudi z relativno primerjavo po formuli [(nletos/nlani)*100]-100=[(16%/15%)*100]-100=6,7%, kjer je rast izražena v odstotkih.
Geografska pokritost: EU-15 zajema stare članice EU (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Velika Britanija). EU-10 zajema članice, ki so se pridružile EU leta 2004 (Ciper, Češka republika, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija). EU-12 zajema poleg EU-10 še Romunijo in Bolgarijo. EU-27 zajema EU-15 in EU-12, EU-25 pa EU-15 in EU-10.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Vir osnovnih informacij je ena ustanova (SURS, EUROSTAT) za celoten časovni niz. To omogoča kvalitetnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je ocenjena z velikostjo statističnih razlik, ki se pojavljajo v energetski bilanci zaradi uporabe različnih kurilnih vrednosti. EUROSTAT uporablja kriterij, da je energetska bilanca dobra, če je statistična razlika manjša od 5 % porabe energije na nivoju države. Pri uporabljenih podatkih je statstična razlika na začetku obdobja 2,5 %, do leta 1999 se giblje okrog 1 %, po tem letu pa je nižja od enega odstotka. Nezanesljivost podatka je prisotna zlasti glede časovne primerljivosti zlasti za podatke o rabi obnovljivih virov, izhaja pa iz tega, da je pred letom 2000 podatke zbiralo in obdelovalo ministrstvo pristojno za energetiko, po letu 2000 pa statistični urad. Za obdobje 1992-1999 uradnega podatka o rabi energije, ki bi bil neposredno primerljiv s podatki za obdobje 2000-2008, ni. V želji, da bi se tej konsistentnosti v največji možni meri približali, so bili podatki izračunani iz podatkov SURS-a, ki so bili posredovani EUROSTAT-u. Kljub temu, da so bili uporabljeni podatki iste ustanove, je pri primerjavi izračunov in uradnih energetskih bilanc za obdobje 2000-2007 prišlo do odstopanj.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: izbor ocene 2
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN26 Total Energy Consumption by Fuel.
- European Comission, 2006. COMMUNICATION FROM THE COMMISSION - Action Plan for Energy Efficiency: Realising the Potential (COM(2006)545 ).


Povezani kazalci


TWITTER