KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Proizvodnja električne energije iz SPTE se je v letu 2012 zopet opazneje povečala, vendar je bila kljub temu še daleč od cilja za leto 2010.


Kazalec prikazuje soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE je izračunana po metodologiji EUROSTAT.


Grafi

Slika EN14-1: Proizvodnja električne energije v enotah SPTE v obdobju 2002-2012 ter linearno približevanje cilju leta 2010
Viri:

Statistični urad Republike Slovenije, 2013

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Proizvodnja el. energije GWh 14600 13821 15272 15117 15115 15043 16398 16401 16433 16056
Dejanska proizvodnja el. energije v SPTE GWh 872.6 909.8 977.4 1104.7 1123 1087.7 1106 1025.2 1134.6 1145.3
Ciljna premica po ReNEP 2010 GWh 960 1040 1120 1200 1280 1360 1440 1520 1600 1600
Delež električne energije iz SPTE % 6 6.6 6.4 7.3 7.4 7.2 6.7 6.3 6.9 7.1
2012
Proizvodnja el. energije GWh 15729
Dejanska proizvodnja el. energije v SPTE GWh 1184.8
Ciljna premica po ReNEP 2010 GWh 1600
Delež električne energije iz SPTE % 7.5
Slika EN14-2: Delež SPTE v skupni proizvodnji električne energije za EU-27 leta 2011
Viri:

EUROSTAT, 2013

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
EU-27 % 10.5 11.1 10.9 10.9 11 11.4 11.7 11.2
Slovenija % 6.4 7.3 7.4 7.2 6.7 6.2 6.9 7.1
Slika EN14-3: Delež električne energije iz SPTE v skupni proizvodnji električne energije v obdobju 2004-2010
Viri:

EUROSTAT, 2012

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
EU-27 % 10.5 11.1 10.9 10.9 11 11.4 11.7
Slovenija % 6.4 7.3 7.4 7.2 6.7 6.2 6.9

Cilji

Slovenija si je v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu zadala glede proizvodnje električne energije v enotah soproizvodnje za cilj podvojitev v odbobju 2000-2010, in sicer z 800 GWh na 1600 GWh. Slovenija še nima sprejetega cilja za SPTE po letu 2010.


Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2012 znašala 1.185 GWh, kar je 3,5 % več kot leto prej. Kljub temu je to še vedno občutno manj od cilja, ki si ga je Slovenija postavila v leta 2004 sprejeti Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu. Proizvodnja toplote je znašala 10.747 TJ. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 7,5 %. Proizvodnja električne energije v enotah SPTE se je povečevala do leta 2005, po tem letu pa do leta 2011 z izjemo leta 2009 vztrajala na nivoju dobrih 1.100 GWh. Rast proizvodnje električne energije leta 2012 je največja po letu 2005, če ne upoštevamo rasti leta 2010 kot posledice gospodarskega okrevanja.

Enote soproizvodnje se delijo na samoproizvajalce, to so podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo in/ali toplotno energijo, ter na javne elektrarne, kjer je proizvodnja električne in/ali toplotne energije njihova glavna dejavnost. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Samoproizvajalci večinoma prihajajo iz sektorjev rabe končne energije, javne elektrarne pa iz daljinskega ogrevanja. Proizvodnja električne energije samoproizvajalcev je bila leta 2012 236 GWh, kar predstavlja 20 % celotne proizvodnje. Njihov delež se je v celotnem opazovanem obdobju zmanjševal z izjemo leta 2012, ko se je delež samoproizvajalcev minimalno povečal.

Zmogljivost enot soproizvodnje se je v obdobju 2002-2008 gibala med 334 in 339 MW, z izjemo leta 2006, ko je znašala 346 MW. To ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, saj so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe. Leta 2009 se je zmogljivost znižala na 327 MW, po tem letu pa je opazna počasna rast, tako da je leta 2012 zmogljivost znašala 346 MW. Rast je posledica postavitve novih enot SPTE s plinskimi motorji z notranjim zgorevanjem.

Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov (OVE) v skupni porabi goriv je leta 2012 znašal 17,7 %, leta 2011 pa 16,9 %. Višji delež leta 2012 glede na leto 2011 je posledica večje porabe bioplina v enotah SPTE ter po drugi strani manjše porabe trdnih fosilnih goriv. Med OVE je leta 2012 prevladovala lesna biomasa (polovico se je je porabilo v TE-TOL) s 59 %, sledil je bioplin z 41 %, raba katerega hitro narašča. Delež premoga v porabi goriv je znašal 56 %, zemeljskega plina pa 25 %. Preostanek goriva so predstavljali odpadki in kurilno olje.

Glavni instrument za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije je sistem zagotovljenih odkupnih cen za oddajo proizvedene električne energije v omrežje ter obratovalne podpore oz. premije za samostojno prodajo na trgu električne energije ali rabo na lokaciji, ki je bil leta 2009 prenovljen. Zagotovljen odkup električne energije lahko izberejo naprave do 1 MW nazivne električne moči, večji sistemi pa prejemajo obratovalno podporo. Nova podporna shema vključuje soproizvodnjo v vseh sektorjih (prej prednostno v sistemih daljinskega ogrevanja), kjer je največji še neizkoriščeni potencial v industriji, hitrejši razvoj pa je kljub spodbudnim pogojem sheme zavrla gospodarske krize. Po drugi strani se je nadaljevala rast števila enot v kmetijstvu (bioplin in lesna biomasa), največji razvoj po številu novih manjših enot pa je v zadnjih letih v javnem in storitvenem sektorju. Do podpore so upravičene tudi obnovljene naprave, posebna obravnava pa je predvidena za tržno še neuveljavljene tehnologije. Z leta 2014 sprejetim energetskim zakonom se izvajanje podporne sheme pomembno spreminja. Obseg podpor za nove naprave bo omejen z dovoljenim povečanjem obsega sredstev za podpore, naprave, ki bodo vključene v shemo pa bodo izbrane na podlagi razpisa, kjer bodo izbrane naprave s ponujeno najnižjo  stroškovno ceno za proizvedeno električno energijo oz. potrebno višino podpore. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne večje od 1 MW, obveza, da morajo biti sistemi daljinskega ogrevanja učinkoviti, kar je možno doseči tudi s 75 % proizvodnjo toplote v enotah SPTE, izvedba študije izvedljivosti alternativnih sistemov pri graditvi novih stavb in večjih prenovah stavb ali njihovih posameznih delov za stavbe večje od 1000 m2 itd.), ugodno kreditiranje Eko-sklada, izpostaviti pa je smiselno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, kjer so enote SPTE pri razdelitvi kuponov, zaradi specifičnosti, obravnavane drugače. Specifika SPTE je v tem, da se emisije na lokaciji povečajo, vendar se zaradi večje učinkovitosti in doseženega 20- 30% prihranka primarne energije v primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije in toplote, zmanjšajo emisije na nacionalnem nivoju

Predlog Nacionalnega energetskega programa iz leta 2011 predvideva v referenčnem scenariju povečanje proizvodnje električne energije v enotah SPTE do leta 2020 na 2,4 TWh, v intenzivnem scenariju pa na 2,9 TWh, kar glede na proizvodnjo leta 2011 pomeni povečanje za 108 % oz. 150 %. Največji prirast enot je predviden v industriji, sledi povečanje proizvodnje v TE-TOL zaradi izgradnje plinske enote, pomembno pa je tudi povečanje v storitvenem sektorju in daljinskem ogrevanju.

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-27 je leta 2010 znašal 11,2 %. Slovenija je bila leta 2011 s 7,1 % pod povprečjem EU. Delež v EU-27 se je v obdobju 2004-2011 povečal za 0,7 odstotni točki, v Sloveniji pa za  0,7 odstotne točke. Najvišji delež električne energije iz SPTE imajo v Latviji in sicer 47,4 %.


Metodologija

Podatki za Slovenijo in EU

Cilji povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04)
Izvorna baza podatkov: Za kazalec so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije in toplote ter rabi goriv v enotah soproizvodnje toplote in električne energije, ki so bili posredovani s Statističnega urada RS. Uporabljeni so bili podatki o ECHP proizvodnji električne energije na generatorju za obdobje 2002-2012. Podatki pred letom 2002 niso uporabni, zaradi nove metodologije. Za primerjavo Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ki so objavljeni na njihovi spletni strani: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&language=en&pcode=tsdcc350 (Combined heat and power generation - % of gross electricity generation)
Skrbnik podatkov:  Statistični urad republike Slovenije – Jože Zalar in EUROSTAT
Datum zajema za kazalec: 28.1.2014
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o soproizvodnji toplote in električne energije so pripravljeni v skladu z EUROSTAT metodologijo, ki določa, dva različna načina izračuna proizvodnje električne energije v SPTE (ECHP) glede na skupni izkoristek enote. Če je povprečni letni izkoristek (proizvodnje toplote in električne energije) višji od 75 % je vsa električna energija upoštevana kot proizvodnja SPTE. Če pa je izkoristek nižji, je proizvodnja električne energije iz SPTE izračunana z množenjem proizvodnje toplote iz SPTE s karakterističnim razmerjem med močjo enote in proizvodnjo toplote. SURS ne zajema vseh naprav SPTE v Sloveniji. V njihovi bazi manjkajo naprave v storitvenem in javnem sektorju, kjer predstavljajo par odstotkov proizvodnje električne energije v vseh napravah SPTE v Sloveniji. Podatki SURS-a niso objavljeni, podatki EUROSTAT-a pa so objavljeni v publikacijah, ki so dostopne preko spleta ter na spletni strani (http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&langua…). Zbiranje podatkov poteka na letni ravni. Podatki o SPTE za Slovenijo obstajajo za obdobje 2002-2011. Podatki za EU-27 pa so na voljo za leta 2002-2010.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100
Delež proizvodnje električne energije iz SPTE v celotni proizvodnji električne energije je bil izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije v SPTE (ECHP) na generatorju in celotne proizvodnje električne energije na generatorju v Sloveniji.
Informacije o kakovosti:
Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjene metodologije.
Ocena:
Primernost: 1
Točnost: 2
Časovna primeljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Viri in literatura

  1. EEA, 2007: EN20 Combined Heat and Power (CHP)
  2. EUROSTAT, 2012: Combined heat and power generation - % of gross electricity generation. Dostopno na spletnem naslovu: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/tgm/table.do?tab=table&plugin=1&langua…
  3. IJS, 2011: NEP 2010  - Dolgoročne energetske bilance RS za obdobje 2010 do 2030 - REZULTATI
  4. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Ur. l. RS. Št. 76/2009)

Related indicators