KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec je arhivski in in ga ne posodabljamo več. Vključen je v kazalcih EN31.

Ključno sporočilo
Bad

Proizvodnja električne energije iz SPTE se je leta 2008 sicer minimalno povečala, vendar je še zelo daleč od cilja za leto 2010. Nov zagon na tem področju se pričakuje zaradi nove sheme podpor, ki velja od novembra 2009.


Kazalec prikazuje soproizvodnjo toplote in električne energije v Sloveniji, ki je eden izmed načinov za povečanje učinkovitosti proizvodnje električne energije, ker koristno izrablja toploto, ki se pri termoelektrarnah izgubi. Pri proizvodnji toplote se upošteva vsa toplota.


Grafi

Slika EN14-1: Proizvodnja električne energije v enotah SPTE v obdobju 2002-2008 ter linearno približevanje cilju leta 2010 (vir: SURS)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010
Proizvodnja el. energije GWh 14599 13822 15272 15116 15115 15043 16398 - -
Dejanska proizvodnja el. energije v SPTE GWh 872.6 909.8 977.4 1104.7 1123 1087.7 1106 - -
Ciljna premica po ReNEP 2010 GWh 960 1040 1120 1200 1280 1360 1440 1520 1600
Delež električne energije iz SPTE % 6 6.6 6.4 7.3 7.4 7.2 6.7
Slika EN14-2: Delež SPTE v skupni proizvodnji električne energije za EU-27 leta 2007
Viri: 

EUROSTAT, 2009.

Prikaži podatke
EU-25 EU-15 - Danska Latvija Finska Nizozemska Slovaška Madžarska Poljska
Proizvodnja el. energije TWh 3256.7 2888 39.2 4.8 81.3 103.2 28.1 40 159.4
Proizvodnja el. energije v SPTE TWh 353.8 293.3 16.7 2 27.9 31.1 7.2 8.6 27.6
Delež SPTE v proizvodnji el. energije 2007 % 10.9 10.3 42.8 40.9 34.4 30.1 25.6 21.4 17.3
Avstrija Litva Češka Belgija Portugalska Nemčija Romunija Italija Luksemburg Bolgarija
Proizvodnja el. energije TWh 63.4 14 88.2 88.8 47.3 637.1 61.7 313.9 4 43.3
Proizvodnja el. energije v SPTE TWh 9.9 1.8 11.4 11.1 5.8 77.5 6.6 32.3 0.4 4.1
Delež SPTE v proizvodnji el. energije 2007 % 15.6 13.2 13 12.5 12.3 12.2 10.7 10.3 9.9 9.4
Švedska Slovenija Estonija Španija Združeno kraljestvo Irska Francija Grčija Ciper Malta
Proizvodnja el. energije TWh 148.9 15 12.2 12.2 396.1 28.2 569.8 63.5 4.9 2.3
Proizvodnja el. energije v SPTE TWh 12.3 1.1 0.9 0.9 25.3 1.8 18.4 1 0 0
Delež SPTE v proizvodnji el. energije 2007 % 8.2 7.2 7.1 7.1 6.4 6.3 3.2 1.6 0.3 0
Slika EN14-3: Povprečna letna rast proizvedene električne energije iz SPTE v obdobju 2004-2007
Viri: 

EUROSTAT, 2009

Prikaži podatke
EU-25 EU-15 - Romunija Francija Litva Češka Danska Estonija Luksemburg
Proizvodnja el. energije v SPTE 2004 GWh 324.6 223.3 14.9 23.7 2.2 13.9 20.2 1 0.4
Proizvodnja el. energije v SPTE 2007 GWh 353.8 293.5 6.6 18.4 1.8 11.4 16.7 0.9 0.4
Povprečna letna rast el. en. iz SPTE 2004-2007 % 2.9 9.5 -23.7 -8 -6.3 -6.2 -6.1 -5.2 -3.1
Finska Združeno kraljestvo Španija Ciper Malta Švedska Avstrija Nizozemska Poljska Slovenija
Proizvodnja el. energije v SPTE 2004 GWh 29.2 26.3 22.1 0 0 12.3 9.8 29.7 26.2 1
Proizvodnja el. energije v SPTE 2007 GWh 27.9 25.3 21.7 0 0 12.3 9.9 31.1 27.6 1.1
Povprečna letna rast el. en. iz SPTE 2004-2007 % -1.4 -1.3 -0.6 0 0 0.1 0.4 1.5 1.7 3.6
Grčija Portugalska Latvija Italija Bolgarija Nemčija Madžarska Slovaška Belgija Irska
Proizvodnja el. energije v SPTE 2004 GWh 0.9 5 1.5 24.7 3 56.7 6.1 4.7 7.2 0.7
Proizvodnja el. energije v SPTE 2007 GWh 1 5.8 2 32.3 4.1 77.5 8.6 7.2 11.1 1.8
Povprečna letna rast el. en. iz SPTE 2004-2007 % 5.4 5.5 9.1 9.4 10.2 11 11.8 15.4 15.6 39.2

Cilji

- podvojitev proizvodnje električne energije v enotah SPTE v obdobju 2000-2010 in sicer iz 800 GWh na 1.600 GWh.


Soproizvodnja toplote in električne energije povečuje učinkovitost proizvodnje električne energije saj koristno izrablja toploto termoelektrarn, ki bi se drugače izgubila. Skupni izkoristek proizvodnje toplote in električne energije v enotah soproizvodnje tipično znaša med 80 in 90 %, medtem ko imajo klasične termoelektrarne izkoristek proizvodnje električne energije med 35 in 55 % (pri nas 30 %), za proizvodnjo toplote pa do 90 %. Enote soproizvodnje so locirane bližje porabnikom električne energije in toplote s čimer se dodatno zmanjšajo izgube pri prenosu. Skupni prihranek primarne energije pri soproizvodnji je tako med 10 in 30 %. Dodatno se vpliv na okolje lahko zmanjša z uporabo okolju prijaznejših goriv, npr. zemeljskim plinom ali obnovljivimi viri energije.

Proizvodnja električne energije v sistemih soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE) je leta 2008 znašala 1.106 GWh, proizvodnja toplote pa 11.970 TJ. Delež proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji na ozemlju Slovenije je znašal 6,7 %. Glede na leto 2007 se je proizvodnja povečala za slaba 2 %, glede na leto 2002 pa je bila višja za 27 %. Višja proizvodnja je posledica rasti do leta 2005, po tem letu pa je proizvodnja praktično konstantna.

Cilj Resolucije o Nacionalnem energetskem programu je v obdobju 2000-2010 podvojiti proizvodnjo električne energije v enotah SPTE z 800 GWh na 1.600 GWh. Če predpostavimo linearno povečevanje proizvodnje, bi morala leta 2008, da bi sledili cilju, znašati 1.440 GWh, kar je za 30 % več od dejanske proizvodnje. V letu 2008 se je torej nadaljevalo oddaljevanje od doseganja ciljne proizvodnje električne energije v enotah SPTE, kar je razvidno tudi s slike.

Enote soproizvodnje se delijo na samoproizvajalce, to so podjetja, ki poleg svoje osnovne dejavnosti proizvajajo še električno energijo in/ali toplotno energijo, ter na javne elektrarne, kjer je proizvodnja električne in/ali toplotne energije njihova glavna dejavnost. Lahko so v zasebni ali javni lasti. Samoproizvajalci večinoma prihajajo iz sektorjev končne rabe, javne elektrarne pa iz daljinskega ogrevanja. Proizvodnja električne energije samoproizvajalcev je bila leta 2008 244 GWh, kar predstavlja 22 % celotne proizvodnje. Od leta 2004 se njihov delež proizvodnje zmanjšuje, kar lahko pripišemo tudi skromnemu spodbujanju naložb v nove naprave s strani države (slabo delovanje sistema odkupa električne energije po zajamčeni ceni za te naprave).

Zmogljivost enot soproizvodnje se v obdobju 2002-2008 ni bistveno spreminjala, z izjemo leta 2006, ko je znašala 346 MW. Leta 2008 se je znižala na 335 MW. To seveda ne pomeni, da ni prihajalo do inštalacije novih enot, v največji meri plinskih motorjev, vendar so po drugi strani prenehale delovati stare enote, ki so bile na koncu življenjske dobe.

Raba obnovljivih virov še dodatno izboljša okoljsko sliko soproizvodnje toplote in električne energije. Delež obnovljivih virov v skupni porabi goriv je leta 2008 znašal 5,6 %, pri čemer se je potrebno zavedati, da je v porabi goriv v enotah SPTE upoštevana tudi celotna poraba premoga v termoelektrarni Šoštanj, ker delno deluje v SPTE načinu. Delež je enak najvišjemu, ki je bil dosežen leta 2004. Povečanje glede na leto prej je zlasti posledica pričetka sosežiga lesne biomase v TE-TOL, opazno pa je tudi povečevanje rabe bioplina. Delež lignita v porabi goriv je znašal 68 %. Sledi poraba rjavega premoga s 15 %, ki se porablja v Termoelektrarni-toplarni Ljubljana. Zemeljski plin predstavlja 11 %, tekoča goriva pa 0,3 %.

Anketa o možnostih in ovirah za razvoj soproizvodnje, opravljena med potencialnimi investitorji v letu 2006, je kot največjo oviro za investitorje identificirala negotove cene zemeljskega plina oz. razmerje med ceno električne energije in zemeljskega plina. Dodatne ovire so slabi gospodarski kazalci projektov SPTE (nizka donosnost oz. dolga vračilna doba) ter visoki začetni stroški oz. s tem povezano zagotavljanje finančnih sredstev (IJS, 2007).

Glavni instrument za spodbujanje soproizvodnje toplote in električne energije, sistem zagotovljenih odkupnih cen oz. premij za oddajo proizvedene električne energije v omrežje ali samostojno prodajo na trgu električne energije, je bil leta 2009, tudi zaradi slabih rezultatov pri spodbujanju soproizvodnje, prenovljen. Uredbo je Vlada sprejela maja 2009, veljati pa je začela novembra, ko jo je potrdila še Evropska komisija. Nov sistem uvaja dve možnosti podpor, in sicer zagotovljen odkup električne energije ali obratovalno podporo. Obliko lahko izberejo naprave do 1 MW nazivne električne moči, večji sistemi pa prejemajo obratovalno podporo. Z novim sistemom so enote v industriji vključene v shemo podpor, kar bo vplivalo na nov zagon v tem sektorju. Po drugi strani je bilo v daljinskem ogrevanju ter kmetijstvu v preteklosti postavljenih veliko novih enot, tako da so bile projekcije že presežene, spodbudno okolje pa je ohranil tudi nov sistem. Položaj SPTE opredeljujejo tudi drugi mehanizmi (potrdila o izvoru, obveznost preverjanja tehničnih in ekonomskih možnosti za SPTE ob izdaji energetskega dovoljenja za termoelektrarne ali toplarne večje od 1 MW, itd.), ugodno kreditiranje Eko-sklada, izpostaviti pa je smiselno trgovanje z emisijami toplogrednih plinov, kjer so enote SPTE pri razdelitvi kuponov, zaradi specifičnosti, obravnavane drugače. Posebnost SPTE je v tem, da se izpusti na lokaciji povečajo, vendar se s tem, ko dobimo več produkta na enoto vhodne energije, zmanjšajo izpusti na ravni države.

Analiza možnosti za uporabo soproizvodnje v Sloveniji, ki je bila izvedena na podlagi zahtev Direktive 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje in upošteva načrte upravljavcev naprav, je pokazala, da bi bilo ob izvedbi načrtovanih ukrepov spodbujanja SPTE, ki so predvideni v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, možno proizvodnjo električne energije do leta 2010 povečati za 552 GWh. S tem bi leta 2010 dosegli proizvodnjo 1.657 GWh, kar minimalno presega cilj, postavljen v ReNEP (IJS, 2007)

Delež SPTE v proizvodnji električne energije v EU-25 je leta 2007 znašal 10,9 %, pri čemer je bil v EU-15 10,3 %. Slovenija je pod povprečjem EU, kar je lepo razvidno tudi s slike. Spodbudno je, da je povprečna letna rast proizvodnje električne energije v enotah SPTE v obdobju 2004-2007 v Sloveniji s 4,0 % višja kot v EU-25 in EU-15 (2,2 % in 2,7 %). Manj spodbudna je primerjava za leto 2007, saj se je proizvodnja v Sloveniji znižala, medtem ko se je v EU-15 in EU-25 povečala.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Za kazalec so bili uporabljeni podatki o proizvodnji električne energije in toplote ter rabi goriv v enotah soproizvodnje toplote in električne energije, ki so bili posredovani s Statističnega urada RS. Uporabljeni so bili podatki o ECHP proizvodnji električne energije na generatorju za obdobje 2002-2008. Podatki pred letom 2002 niso uporabni zaradi nove metodologije. Za primerjavo Slovenije z EU so bili uporabljeni podatki EUROSTAT-a, ki so objavljeni v publikaciji Data in focus, Combined Heat and Power (CHP) in the EU, Turkey and Norway – 2007 data - Issue number 28/2009 in Combined Heat and Power (CHP) in the EU, Bulgaria, Romania and Turkey - 2004 data ter podatek o deležu proizvedene električne energije v enotah SPTE v celotni proizvodnji električne energije (Combined heat and power generation - Percentage of gross electricity generation Energy and Environment), ki je prikazan med strukturnimi kazalci (Structural indicators > Environment > Combined heat and power generation).
Skrbnik podatkov: Statistični urad republike Slovenije – Jože Zalarin oziroma EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 5. 12.2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o soproizvodnji toplote in električne energije so pripravljeni v skladu z EUROSTAT metodologijo, ki določa dva različna načina izračuna proizvodnje električne energije v SPTE (ECHP) glede na skupni izkoristek enote. Če je povprečni letni izkoristek (proizvodnje toplote in električne energije) višji od 75 % je vsa električna energija upoštevana kot proizvodnja SPTE. Če pa je izkoristek nižji, je proizvodnja električne energije iz SPTE izračunana z množenjem proizvodnje toplote iz SPTE s karakterističnim razmerjem med močjo enote in proizvodnjo toplote. Podatki SURS-a niso objavljeni, podatki EUROSTAT-a pa so objavljeni v publikacijah, ki so dostopne preko spleta. Zbiranje podatkov poteka na letni ravni. Podatki o SPTE za Slovenijo obstajajo za obdobje 2002-2008. Podatki za EU-27 pa so na voljo za leta 2002 in 2004-2007.
Metodologija obdelave podatkov: Povprečne letne rasti rabe električne energije so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Delež proizvodnje električne energije iz SPTE v celotni proizvodnji električne energije je bil izračunan kot kvocient proizvodnje električne energije v SPTE (ECHP) na generatorju in celotne proizvodnje električne energije v Sloveniji (glej EN17, Proizvodnja električne energije po gorivih).
Geografska pokritost: EU-25 vključuje države članice EU: Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Danska, Estonija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo. EU-15 sestavljajo stare članice EU: Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Španija, Švedska, Združeno kraljestvo.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjene metodologije.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- EEA, 2007. EN20 Combined Heat and Power (CHP).
- EUROSTAT, 2009. Combined Heat and Power (CHP) in the EU, Turkey, and Norway – 2007 data.
- IJS, 2007. Analiza potenciala za uporabo soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom v Sloveniji, Poročilo Evropski komisiji v skladu s 6. členom in prilogo IV Direktive 2004/8/ES o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- Uredba o podporah električni energiji, proizvedeni v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom (Ur. l. RS., št. 37/09, 53/09, 68/09, 76/09).


Povezani kazalci


TWITTER