KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Skupni prihodki od davkov/prispevkov od cestnega, železniškega in celinskega vodnega prometa v EU28 so leta 2016 znašali 370 milijard EUR. To je približno 2,5 % BDP v EU28 v letu 2016. Prihodki za letalski in pomorski promet so izračunani samo za nabor izbranih letališč in pristanišč, zato ni mogoče ugotoviti, kolikšen je delež teh prihodkov v skupnih prihodkih od davkov/dajatev letalskega in pomorskega prometa v EU28. Osebni avtomobili prispevajo glavni delež prihodkov, kar je mogoče razložiti tako z velikim deležem, ki ga ima ta kategorija vozil v skupnem obsegu prevozov, kot z relativno visoko obremenitvijo teh vozil z davki in dajatvami. K celotnemu prihodku pomembno prispevajo tudi druga cestna vozila, predvsem cestni tovorni promet ter prihodki od železniškega potniškega prometa. Prihodki od železniškega tovornega prometa in celinskega vodnega prometa so zelo majhni v primerjavi s prihodki od drugih načinov prevoza. Slovenija je v letu 2016 med vsemi državami EU 28 zbrala največ prihodkov od davkov/prispevkov upoštevajoč cestni, železniški in rečni promet (4,6% BDP, popravljeno s standardom kupne moči, povprečje EU28 2,5%).


Čeprav se davki in dajatve pogosto uporabljajo kot sopomenke, gre za različna pojma. Davki so obvezna, nepovratna plačila državi, ki gredo običajno v splošni proračun ali pa so namenjeni za posebne namene. Po drugi strani pa so dajatve obvezna, zahtevana plačila za storitev, ki jo zagotavlja vlada ali (pol)zasebni organ (Eurostat, 2001). Kazalnik obravnava posebno podskupino davkov in dajatev, tj. prometne davke in dajatve, ki so neposredno povezani z lastništvom in uporabo prevoznih sredstev, vključno z davki, povezanimi z uporabo infrastrukture (CE Delft, 2019). Notranji vodni promet za Slovenijo ni relevanten, zato v kazalniku ni podrobneje obravnavan.


Grafi

Table PR15-1: Skupni prihodki od cestnin in pristojbin v letu 2016 (milijarde €, prilagojeni SKM)
Viri:

CE Delft, 2019. Transport taxes and charges in Europe An overview study of economic internalisation measures applied in Europe. Delft, CE Delft, March 2019

Slika PR15-2: Delež razlicnih vrst davkov in dajatev v skupnih prihodkih od cestnin in prispevkov v letu 2016
Viri:

CE Delft, 2019. Transport taxes and charges in Europe An overview study of economic internalisation measures applied in Europe. Delft, CE Delft, March 2019

Prikaži podatke
Trošarina za gorivo [%] Davek na registracijo [%] Davek na lastništvo [%] Cestnine in vinjete [%] Zavarovalnine [%] DDV na davke [%]
EU28 0,57 0,05 0,12 0,09 0,06 0,12
EU27 0,55 0,05 0,12 0,10 0,06 0,12
Avstrija 0,40 0,04 0,21 0,18 0,03 0,13
Belgija 0,53 0,04 0,17 0,08 0,10 0,09
Bolgarija 0,70 0 0,09 0,10 0,00 0,11
Hrvaška 0,56 0,07 0,03 0,18 0,04 0,13
Ciper 0,64 0,02 0,21 0 0,02 0,11
Ceška 0,71 0 0,05 0,13 0,01 0,09
Danska 0,30 0,30 0,17 0,08 0,02 0,13
Estonija 0,85 0 0,01 0 0 0,14
Finska 0,48 0,17 0,19 0 0,07 0,09
Francija 0,54 0,04 0,02 0,19 0,09 0,12
Nemcija 0,59 0 0,14 0,07 0,07 0,12
Grcija 0,54 0,03 0,17 0,07 0,07 0,12
Madžarska 0,57 0,02 0,07 0,19 0,03 0,12
Irska 0,45 0,15 0,20 0,04 0,02 0,14
Italija 0,54 0,03 0,12 0,11 0,07 0,12
Latvija 0,73 0,02 0,13 0,03 0 0,09
Litva 0,78 0 0,07 0,05 0 0,10
Luksemburg 0,83 0 0,07 0,01 0,01 0,07
Malta 0,48 0,17 0,21 0 0,07 0,07
Nizozemska 0,45 0,09 0,31 0,01 0,05 0,09
Poljska 0,78 0,03 0,04 0,04 0 0,11
Portugalska 0,49 0,10 0,08 0,15 0,05 0,12
Romunija 0,69 0,05 0,08 0,08 0,02 0,09
Slovaška 0,63 0,03 0,07 0,14 0,03 0,09
Slovenija 0,58 0,01 0,08 0,19 0,02 0,10
Španija 0,45 0,19 0,12 0,08 0,03 0,14
Švedska 0,62 0 0,18 0,05 0,04 0,12
Združeno kraljestvo 0,69 0 0,14 0,01 0,04 0,12
Norveška 0,31 0,28 0,16 0,16 0 0,08
Švica 0,49 0,04 0,20 0,21 0 0,05
Slika PR15-3: Delež razlicnih vrst davkov in dajatev v skupnih prihodkih od železniških davkov in prispevkov v letu 2016
Viri:

VIR: CE Delft, 2019. Transport taxes and charges in Europe An overview study of economic internalisation measures applied in Europe. Delft, CE Delft, March 2019 ()

Prikaži podatke
Davek na elektriko[milijoni €, prilagojeni SKM] Trošarina za gorivo[milijoni €, prilagojeni SKM] Stroški dostopa do infrastrukture[milijoni €, prilagojeni SKM] Dajatve na dolocenih delih infrastrukture[milijoni €, prilagojeni SKM] ETS[milijoni €, prilagojeni SKM]
EU28 1,22 10,81 85,99 1,59 0,38
EU27 1,36 8,16 89,02 1,05 0,41
Avstrija 6,49 8,17 84,94 0 0,40
Belgija 0 0 99,75 0 0,25
Bolgarija 1,17 19,10 77,42 0 2,30
Hrvaška 0,26 53,06 46,14 0 0,55
Ceška 0 41,23 57,79 0 0,98
Danska 0,27 13,14 43,38 42,58 0,63
Estonija 0,05 37,52 62,42 0 0,02
Finska 0 13,40 77,66 7,68 1,25
Francija 0,06 0,94 96,48 2,42 0,09
Nemcija 2,65 7,63 89,29 0 0,43
Grcija 0,09 48,40 51,36 0 0,16
Madžarska 0,77 0 98,34 0 0,88
Irska 0 8,69 91,26 0 0,04
Italija 0 4,98 94,53 0 0,49
Latvija 0 56,65 43,34 0 0,00
Litva 0 24,09 75,90 0 0,00
Luksemburg 0,22 4,24 95,11 0 0,44
Nizozemska 1,35 8,31 89,73 0 0,62
Poljska 2,06 7,17 89,48 0 1,28
Portugalska 0 17,88 81,30 0 0,83
Romunija 0,17 24,59 74,79 0 0,45
Slovaška 0 21,80 77,72 0 0,48
Slovenija 0 45,47 52,55 0 2,03
Španija 5,29 16,90 77,03 0 0,78
Švedska 0 0 83,49 15,80 0,71
Združeno kraljestvo 0 35,28 58,04 6,50 0,18
Norveška 0 0 99,02 0 1,02
Švica 0 0,16 99,84 0 0
Table PR15-4: Skupni prihodki od davkov in prispevkov za cestni, železniški in recni promet v letu 2016 (v milijardah €, popravljen SKM)
Viri:

CE Delft, 2019. Transport taxes and charges in Europe An overview study of economic internalisation measures applied in Europe. Delft, CE Delft, March 2019

Prikaži podatke
Cestni promet [milijarde €, prilagojeni SKM] Železniški promet [milijarde €, prilagojeni SKM] Notranji vodni promet [milijarde €, prilagojeni SKM] Skupaj [milijarde €, prilagojeni SKM] delež BDP [%]
EU28 350 19,60 0,40 369,90 0,03
Avstrija 9,70 0,40 0 10,20 0,03
Belgija 8,90 0,60 0 9,60 0,03
Bolgarija 3,40 0,10 0 3,50 0,04
Hrvaška 3,10 0,10 0 3,10 0,04
Ciper 0,50 0,50 0,03
Ceška 6,30 0,40 0 6,70 0,03
Danska 6,40 0,10 6,50 0,03
Estonija 0,80 0,10 0,90 0,03
Finska 4,60 0 0 4,60 0,03
Francija 47,80 5,50 0 53,30 0,03
Nemcija 58,70 5,40 0,20 64,30 0,02
Grcija 8,20 0 8,20 0,04
Madžarska 5,90 0,20 0 6,10 0,03
Irska 5 0,10 5,10 0,02
Italija 55,60 1,10 0 56,70 0,03
Latvija 0,90 0,20 1,20 0,03
Litva 1,40 0,40 1,70 0,03
Luksemburg 0,80 0 0 0,80 0,02
Malta 0,30 0,30 0,02
Nizozemska 16,30 0,40 0 16,60 0,03
Poljska 10,80 1 0 11,90 0,02
Portugalska 8,20 0,10 8,40 0,04
Romunija 6,60 0,50 0 7,20 0,02
Slovaška 2,80 0,20 0 3 0,03
Slovenija 2,30 0 2,30 0,05
Španija 26,10 0,70 26,80 0,02
Švedska 6,20 0,20 6,30 0,02
Združeno kraljestvo 42,10 1,90 44,10 0,02
Norveška 4,40 0 4,50 0,02
Švica 5,60 0,90 0 6,50 0,02

Cilji

Bela knjiga o prometu iz leta 2011 poudarja, da je treba prevoznine in davke prestrukturirati v smeri širše uporabe načel „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“ (EC, 2011). Kasneje je Evropski parlament pozval k ponovnim prizadevanjem za internalizacijo, prav tako pa je sporočilo Komisije iz leta 2016 o „Evropski strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami“ poudarilo potrebo po korakih naprej pri uporabi „onesnaževalec plača“ in „uporabnik plača“. (EC, 2016).

Osrednji element politike EU za internalizacijo zunanjih stroškov je tako imenovana Direktiva o evrovinjeti 1999/62/ES, ki predstavlja podlago za politiko EU o zaračunavanju pristojbin za težka tovorna vozila. Ta Direktiva 1999/62/ES je bila dvakrat spremenjena: leta 2006 in leta 2011 (Evropski parlament, 2011). Ta direktiva državam članicam omogoča, da zaračunajo celotne infrastrukturne stroške in od njene revizije leta 2011 tudi nekatere zunanje stroške (onesnaževanje zraka in hrup). Poleg tega se lahko pristojbine do neke mere razlikujejo, da se zmanjšajo cestni zastoji ali zagotovijo spodbude za uporabo čistejših vozil. Leta 2017 je Evropska komisija ponovno predstavila predlog za spremembo direktive o evrovinjeti, med drugim z razširitvijo njenega področja uporabe na avtobuse in lahka gospodarska vozila ter z omogočanjem prilagajanja zaračunavanja glede na emisije CO2 (EC, 2017).

Poleg direktive o evrovinjeti je EU sprejela direktivo o obdavčitvi energije (Evropski svet, 2003), ki zagotavlja evropski okvir za obdavčitev pogonskih goriv, goriv za ogrevanje in električne energije. Ta direktiva določa obvezne minimalne ravni davkov na gorivo, ki bi jih morale uporabljati vse države članice EU, pa tudi obvezne (npr. za porabo energije v komercialnem letalstvu ali ladijskem prometu v vodah Skupnosti) in neobvezne (npr. poraba električne energije v železniškem prometu) oprostitve teh davkov.

Za necestne načine je EU izvedla več politik za internalizacijo zunanjih stroškov. Na primer, emisije CO2 iz letalstva znotraj EU so vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami od leta 2012 (Evropski parlament, 2008), medtem ko Direktiva 2012/34/EU zagotavlja okvir za pristojbine za uporabo železnice v EU (Evropski parlament, 2012). Poleg tega je EU uvedla okvire za zagotovitev, da letališke in pristaniške pristojbine dejansko odražajo dejanske stroške, ne da bi evropskim letališčem določile najnižje ravni (Evropski parlament, 2009; Evropski parlament, 2017). Eden od glavnih ciljev teh okvirov je izboljšati finančno preglednost letališč in pristanišč v Evropi.


Internalizacija zunanjih (in infrastrukturnih) stroškov je eno vodilnih načel prometne politike EU.

Čeprav je EU sprejela več pobud za izvajanje načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ pri zaračunavanju prevoza v EU, še vedno obstaja več področij z malo zakonodaje EU ali uskladitve nacionalnih davčnih določb. Na primer, za obdavčitev cestnih vozil je v celoti odgovorna vsaka država članica.

Slovenija je v letu 2016 med vsemi državami EU 28 zbrala največ prihodkov od davkov in prispevkov upoštevajoč cestni, železniški in rečni promet. Vzrokov za to je več. Nasploh osebni avtomobili prispevajo glavni delež prihodkov, kar avtorji študije razlagajo z velikim deležem, ki ga ima ta kategorija vozil v skupnem obsegu prevozov, kot z relativno visoko obremenitvijo teh vozil z davki in dajatvami. K celotnemu prihodku pomembno prispevajo tudi druga cestna vozila, predvsem cestni tovorni promet. Ker ima cestni motorni promet v Sloveniji nadpovprečno visok delež, je to eden glavnih razlogov visokih prihodkov v Sloveniji. Veliko k temu prispeva tudi tranzitna lega Slovenije, predvsem za cestni promet

Pri cestnem prometu so upoštevani naslednji davki in dajatve – davek in trošarina na pogonska goriva, davek na električno energijo, davki in dajatve ob nakupu in registraciji vozila, davek na lastništvo in zavarovanje vozila, DDV na davke in dajatve ter cestnine ter ter trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.. Parkirnine zaradi razpršenosti podatkov niso upoštevan, čeprav imajo pomemben vpliv na zmanjšanje zunanjih stroškov prometa v urbanih območjih in na obseg prihodkov davkov in dajatev.

Skupni prihodki od davkov in pristojbin v cestnem prometu v EU28 so v letu 2016 znašli približno 350 milijard EUR. Glavnino prihodkov so predstavljale trošarine na gorivo (57 %), sledijo davki na vozila (12 %), DDV na davke (12 %), infrastrukturne dajatve (9 %) in zavarovalnine ( 5%).

Prispevek različnih davkov in dajatev k celotnemu prihodku se med državami precej razlikuje. Podobno je v povprečju EU28, so tudi v Sloveniji glavnino, to je več kot 60% prihodkov, predstavljaje trošarine na gorivo. Na drugi strani v Sloveniji, tako kot v Franciji, na Hrvaškem, Portugalskem in Avstriji infrastrukturne pristojbine znatno prispevajo k skupnim prihodkom od cestnih dajatev/prispevkov (več kot 20 %).  V Estoniji na primer več kot 80 % davčnih prihodkov izvira iz davkov na gorivo, medtem ko na Danskem predstavljajo manj kot 30 % skupnih prihodkov. V slednji državi so prihodki od davkov na vozila (zlasti davki na registracijo in lastništvo) relativno visoki, kar velja za države, kot so Nizozemska, Norveška, Malta in Irska.

Pri železniškem prometu so upoštevani naslednji davki in dajatve – davek na gorivo in elektriko, pristojbina za dostop do železniške infrastrukture in na njenih določenih delih (predori, mostovi) ter trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.

Ne preseneča, da veliko večino prihodkov železniškega prometa predstavljajo pristojbine za dostop do infrastrukture, v povprečju 87 %. Drugi največji delež (tj. 10 %) dosegajo prihodki od trošarin na gorivo dizelskih vlakov, ki so ustvarjeni predvsem v državah z intenzivnejšo uporabo te vrste vleke. Delež prihodkov od dajatev na posameznem delu infrastrukture znaša 1,5 %, prihodkov, od davka na električno energijo pa 1,2 %. Prihodki iz naslova ETS predstavljajo 0,4 %, preostanek pa prihodki iz naslova obdavčitve električne energije. Slovenija je država z enim najnižjih prihodkov železniških davkov in prispevkov v EU, izstopa pa tudi po visokem deležu davkov na gorivo.

Skupni prihodki od davkov in prispevkov od cestnega, železniškega in celinskega vodnega prometa v EU28 so leta 2016 znašali 370 milijard EUR. To je približno 2,5 % BDP v EU28 v letu 2016. Osebni avtomobili prispevajo glavni delež prihodkov, kar je mogoče razložiti tako z velikim deležem, ki ga ima ta kategorija vozil v skupnem obsegu prevozov, kot z relativno visoko obremenitvijo teh vozil z davki in dajatvami. K celotnemu prihodku pomembno prispevajo tudi druga cestna vozila, predvsem cestni tovorni promet ter prihodki od železniškega potniškega prometa. Prihodki od železniškega tovornega prometa in celinskega vodnega prometa so zelo majhni v primerjavi s prihodki od drugih načinov prevoza. Slovenija je v letu 2016 med vsemi državami EU 28 zbrala največ prihodkov od davkov in prispevkov upoštevajoč cestni, železniški in rečni promet (4,6% BDP, popravljeno s standardom kupne moči, povprečje EU28 2,5%). Najmanj prihodkov je z 1,6% BDP imela Polska.


Metodologija

Podatki so bili zbrani v okviru projekta „Zaračunavanje trajnostne prometne infrastrukture in internalizacija zunanjih učinkov prometa“, ki ga je za Evropsko komisijo pripravil konzorcij podjetij pod vodstvom CE Delft leta 2019. Splošni cilj projekta je bil ocena, v kolikšni meri so države članice EU in nekatere druge države (tj. Norveška, Švica, ZDA, Kanada in Japonska) uvedle načeli „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“. Podaja pregled napredka, ki so ga države članice EU dosegle pri doseganju cilja popolne internalizacije zunanjih (in infrastrukturnih) stroškov prometa, ter opredeliti možnosti za nadaljnjo internalizacijo.

Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: EC, 2011. White Paper: Roadmap to a Single European Transport Area : Towards a competitive and resource efficient transport system,

Izvorna baza podatkov oz. vir: Študija „Zaračunavanje trajnostne prometne infrastrukture in internalizacija zunanjih učinkov prometa“ CE Delft, 2019

Skrbnik podatkov: CE Delft

Datum zajema podatkov za kazalec: 17.10.2023
 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Opis podan za tuje podatke velja tudi za Slovenijo

Metodologija obdelave podatkov: Opis podan za tuje podatke velja tudi za Slovenijo

Informacije o kakovosti z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Kazalec je izdelek mednarodne raziskave z usklajeno metodologijo in omogoča primerljivost med državami EU in širše. 
Slabosti: Gre za redko ponovljeno študijo, zato ni mogoča časovna primerjava
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države

Izvorna baza podatkov oz. vir: Edini vir je študija „Zaračunavanje trajnostne prometne infrastrukture in internalizacija zunanjih učinkov prometa“ CE Delft, 2019

Skrbnik podatkov: CE Delft
 

Datum zajema podatkov za kazalec: 2016-2018
 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Za zbiranje podatkov je bil uporabljen pristop v štirih korakih:

  1. Zbiranje podatkov iz mednarodnih zbirnih virov

Zbiranje podatkov se je začelo z ocenjevanjem mednarodnih zbirnih virov, vključno z vodnikom ACEA Tax Guide, Eurostatom, zbirko podatkov OECD o okoljskih davkih, zbirko podatkov Davki v Evropi itd. Čeprav ti viri zagotavljajo ustrezne podatke za to študijo, ostajajo podatkovne vrzeli.

  1. Zbiranje podatkov iz nacionalnih virov

Poleg zbiranja podatkov iz mednarodnih agregiranih virov so bili podatki o prometnih davkih in dajatvah zbrani tudi iz nacionalnih virov. V ta namen so avtorji stopili v stik z državnimi statističnimi agencijami, ministrstvi za finance in promet ter upravljavci prometne infrastrukture. Tako zbrani podatki so bili uporabljeni za dopolnitev in navzkrižno preverjanje podatkov, zbranih iz mednarodnih zbirnih virov.

  1. Ocenjevanje manjkajočih podatkov

Čeprav je bila večina podatkov zbranih v 1. in 2. koraku, za nekatere države/načine podatki o prihodkih od davkov/prispevkov niso bili na voljo. V nekaj primerih ni bilo na voljo nobenih informacij o strukturi in/ali ravni posebnih davkov ali dajatev (npr. informacije o pristaniških pristojbinah niso bile na voljo za nekatera zasebno upravljana pomorska pristanišča).

  1. Sestavljanje popolnega in doslednega nabora podatkov po načinu in državi

Na podlagi podatkov, zbranih/ocenjenih v korakih 1 do 3, je bil sestavljen (skoraj) popoln in dosleden nabor podatkov. Zato so bili vsi podatki preneseni v evrskih vrednostih in isti cenovni ravni, da bi bili primerljivi. Poleg tega so bile izvedene prilagoditve s standardi kupne moči. Nazadnje so bila izvedena ustrezna navzkrižna preverjanja za preverjanje kakovosti podatkov.

Metodologija obdelave podatkov: glej zgoraj

 
Informacije o kakovosti kazalca z vidika ocenjevanja okoljskih vplivov:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Kazalec je izdelek mednarodne raziskave z usklajeno metodologijo in omogoča primerljivost med državami EU in širše. 
Slabosti: Gre za redko ponovljeno študijo, zato ni mogoča časovna primerjava
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: Podatki veljajo za točne in zanesljive.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 3
Prostorska primerljivost: 1


Related indicators