KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Zaradi nižje gradbene aktivnosti je snovna produktivnost v Sloveniji v obdobju 2007 do 2012 rasla hitreje kot v povprečju EU. V letu 2018 je znašala 1,86 SKM/kg, vendar bo cilj 3,5 SKM/kg do leta 2030, ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti, težko doseči. Veliko več pozornosti bo tako potrebno posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.


Kazalec prikazuje razmerje med domačo porabo snovi ter BDP - snovna produktivnost

Snovna produktivnost je kazalec, ki odraža razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) in domačo porabo snovi (DPS) glede na maso. Spada med pomembnejše kazalce spremljanja učinkovite rabe virov.  


Grafi

Slika OD18-1: Snovna produktivnost (SKM/kg)
Viri: 

SI-STAT podatkovni portal, Statistični urad Republike Slovenije, Okolje in naravni viri, Okoljski računi, Računi snovnih tokov, Kazalniki Slovenija, 2020

Prikaži podatke

snovna produktivnost [EUR2010/kg]

2000

0,81

2001

0,85

2002

0,85

2003

0,81

2004

0,84

2005

0,90

2006

0,81

2007

0,79

2008

0,92

2009

1,03

2010

1,11

2011

1,24

2012

1,39

2013

1,40

2014

1,34

2015

1,35

2016

1,44

2017

1,48

2018

1,40

Slika OD18-2: Snovna produktivnost v državah EU, GDP/DMC (EUR/kg)
Viri: 

Eurostat, 2020

Prikaži podatke

European Union - 27 countries (from 2020) [EUR/kg]

European Union - 28 countries (2013-2020) [EUR/kg]

Belgium [EUR/kg]

Bulgaria [EUR/kg]

Czechia [EUR/kg]

Denmark [EUR/kg]

Germany (until 1990 former territory of the FRG) [EUR/kg]

Estonia [EUR/kg]

Ireland [EUR/kg]

Greece [EUR/kg]

Spain [EUR/kg]

France [EUR/kg]

Croatia [EUR/kg]

Italy [EUR/kg]

Cyprus [EUR/kg]

Latvia [EUR/kg]

Lithuania [EUR/kg]

Luxembourg [EUR/kg]

Hungary [EUR/kg]

Malta [EUR/kg]

Netherlands [EUR/kg]

Austria [EUR/kg]

Poland [EUR/kg]

Portugal [EUR/kg]

Romania [EUR/kg]

Slovenia [EUR/kg]

Slovakia [EUR/kg]

Finland [EUR/kg]

Sweden [EUR/kg]

United Kingdom [EUR/kg]

Iceland [EUR/kg]

Norway [EUR/kg]

Switzerland [EUR/kg]

North Macedonia [EUR/kg]

Albania [EUR/kg]

Serbia [EUR/kg]

Turkey [EUR/kg]

Bosnia and Herzegovina [EUR/kg]

2000

1,45

1,52

2,00

0,24

0,64

1,65

1,62

0,49

0,99

1,24

1,26

1,99

1,05

2,07

0,83

0,81

0,63

2,76

0,67

1,48

2,80

1,57

0,46

0,83

0,48

0,81

0,77

0,90

1,67

2,15

0

0

4,06

0

0

0

0,62

0

2007

1,47

1,58

2,00

0,26

0,80

1,63

1,94

0,47

1,00

1,02

1,18

2,20

0,83

2,04

0,89

0,68

0,65

3,19

0,88

1,75

3,33

1,68

0,52

0,81

0,29

0,79

0,85

0,96

1,76

2,67

0

2,98

4,57

0

0

0,28

0,69

0

2018

1,92

2,07

2,89

0,32

1,10

2,05

2,29

0,44

2,38

1,59

2,75

2,81

1,15

3,30

1,30

0,84

0,75

3,67

0,81

1,62

4,43

1,89

0,65

1,07

0,38

1,40

1,15

1,07

1,77

3,91

0

2,63

5,42

0,48

0

0,31

0

0

Slika OD18-3: Koncept 'industrijskega metabolizma'
Prikaži podatke
Slika OD18-4: Shema snovnih tokov
Prikaži podatke

Cilji

  • Prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin.
  • Povečati snovno produktivnost na 3,5 SKM/kg do leta 2030.
  • Povečati snovno produktivnost, ločiti gospodarsko rast od uporabe virov, povečati konkurenčnost in zanesljivost oskrbe.
  • Izboljšanje delovanja gospodarstva in hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje.

Globalni okoljski izzivi, s katerimi se srečujemo danes, so večinoma posledica človekovega čezmernega izkoriščanja naravnih virov, vključno s (fosilnimi) gorivi, minerali, vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo. Vse bolj je jasno, da prevladujoči evropski model gospodarskega razvoja, ki temelji na veliki rabi virov, nastajanju odpadkov in onesnaževanju, dolgoročno ni vzdržen. Številni viri se uporabljajo le kratkotrajno ali pa so za gospodarstvo izgubljeni, ker jih odložimo na odlagališča ali ker se pri recikliranju zmanjša njihova kakovost.

Slovenija si je v Strategiji razvoja Slovenije 2030 zastavila za cilj prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije ter s tem povezanim velikim obremenjevanjem okolja. Trajnostna rast bo dosežena predvsem s korenitimi spremembami potrošniških in proizvodnih vzorcev, ki bodo omogočile boljši izkoristek virov in učinkovitejše upravljanje odpadkov.

Za delovanje gospodarstva po eni strani potrebujemo različne materiale ter energijo iz naravnih virov (fosilna goriva, kovine, biomasa,…), po drugi strani pa okolje obremenjujemo tudi z raznimi izpusti ter odpadki (slika OD6-3).

Snovna produktivnost v Sloveniji se je do leta 2007 gibala okoli 1 SKM/kg, nato pa je začela rasti in leta 2013 znašala 1, 8 SKM/kg. Zatem je rahlo nihala in v letu 2018 dosegla vrednost 1,86 SKM/kg. Na višjo snovno produktivnost vpliva predvsem nižja raba gradbenih materialov. Proizvodnja surovin za gradbeništvo (tehnični kamen ter prod in pesek) je bila po podatkih Geološkega zavoda Slovenije v letu 2018 (12.092,668 ton) za okoli tretjino nižja kot v letu 2008 (19.488.636 ton) medtem ko je bila proizvodnja ostalih nekovinskih mineralnih surovin kot so surovine za predelovalno industrijo ter surovine za industrijo gradbenega materiala bolj ali manj nespremenjena. Poraba nekovinskih mineralnih surovin ima velik vpliv na snovno produktivnost predvsem zaradi teže teh proizvodov. Najnižja je bila zato prav v letih 2006 -2007, ko smo imeli visoko gradbeno dejavnost tudi na račun dokončevanja avtocestnega križa.

Ob ponovni oživitvi gradbene aktivnosti bo nadaljnje povečevanje snovne produktivnosti težje doseči. Pričakujemo lahko, da bo izvajanje večjih gradbenih projektov, kot na primer načrtovana gradnja železniške infrastrukture, rast snovne produktivnosti upočasnilo, zato bo treba za dosego zastavljenih ciljev več pozornosti posvetiti ukrepom za prehod v krožno gospodarstvo.

Na nujnost prehoda v krožno gospodarstvo kaže tudi globalni megatrend (GMT) Okrepljeno svetovno tekmovanje za vire, ki opozarja na povečano povpraševanje po virih v prihodnosti. Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od uvoza surovin, zato nas otežen dostop do njih lahko močno prizadene, saj slovenska podjetja zaostajajo za povprečjem EU pri izvajanju ukrepov za prehod v krožno gospodarstvo.

Leta 2018 je bila povprečna snovna produktivnost v EU 2,1 EUR/kg, v Sloveniji pa 1,4 EUR/kg.

V zadnjih letih se v okviru koncepta krožnega gospodarstva in s tem povezanih politik na visoki ravni obravnavajo vprašanja rabe virov, proizvodnje, potrošnje in odpadkov. Cilj tega je prispevati k zaprtju snovne zanke, tako da se čim dalje ohranjajo vrednosti izdelkov, materialov in virov v gospodarstvu. Tako bi učinkovito zmanjšali količino odpadkov in uporabo surovin, kar bi zmanjšalo tudi s tem povezane pritiske na okolje.

Evropska agencija za okolje v svojem nedavnem poročilu 'Resource efficiency and the circular economy in Europe 2019 — even more from less’ ugotavlja, da v preteklosti v državah Evrope večinoma ni bilo postavljenih konkretnih ciljev, ki so potrebni, da se izboljša učinkovita raba virov in spodbudi krožno gospodarstvo. Kljub temu, da na prvi pogled izgleda, kot da politike o učinkoviti rabi virov, oskrbi s surovinami in krožnem gospodarstvu navidezno niso osredotočene na isto stvar, so vse tri močno povezane in se medsebojno podpirajo. Učinkovita raba virov in oskrba s surovinami obravnava povezave med naravo in evropskim socialno-ekonomskim sistemom, krožna ekonomija pa naslavlja sam družbeno-ekonomski sistem.

Iz poročila izhaja tudi, da bi splošno sprejeti kazalci, ki bi skladno obravnavali različne vidike krožnega gospodarstva pripomogli k izboljšanju sprejemanja in uporabe ciljev na tem področju. Prav tako pa bi bila nujna uvedba boljšega sistema spremljanja teh problematik.


Podatki za Slovenijo:

 

Cilji povzeti po:

Strategija RS 2030 (https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/Strategija-razvoja-Slovenije-2030/Strategija_razvoja_Slovenije_2030.pdf):

  • Prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin

 

 Časovnem načrtu za Evropo, gospodarno z viri (http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0571:FIN:SL:HTML):

  • Povečati snovno produktivnost, ločiti gospodarsko rast od uporabe virov, povečati konkurenčnost in zanesljivost oskrbe.
  • Izboljšanje delovanja gospodarstva in hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje

 

Definicije in metodologije prikaza snovne produktivnosti, domače porabe snovi ter neposrednega vnosa snovi, so povzeti po metodologiji Statističnega urada RS. V skupno količino porabljenih snovi niso vključeni črpani, a neporabljeni naravni viri (t.i. hidden flows), kot npr. odpadna biomasa v kmetijstvu in sečnji, jalovina pri pridobivanju premoga ipd. Metodologija prikaza za druge države je povzeta po metodologiji Eurostat.

Snovna produktivnost (Resource productivity) odraža razmerje med bruto domačim proizvodom (BDP) in domačo porabo snovi (DPS) glede na maso. Pri pregledu gibanja snovne produktivnosti skozi čas v enem geografskem območju se uporablja BDP v EUR, ki je verižno ocenjen v menjalnih tečajih za leto 2005, referenčno leto je 2005 (BDP2005). Za primerjavo snovne produktivnosti med državami pa se uporablja BDP v standardu kupne moči (BDP SKM).

Izvorna baza podatkov oz.vir: baza SI-STAT podatkovni portal, Okolje in naravni viri, Okoljski računi, Računi snovnih tokov, Kazalniki Slovenija

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije.
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. marec 2020

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8281

Metodologija obdelave podatkov:

Podatki so predstavljeni v SKM/kg (standard kupne moči v evrih na kilogram)

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: prednosti - kazalec temelji na dolgoletnem trendu in zanesljivih podatkih.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki si zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

 

Podatki za Evropo:

Izvorna baza podatkov oz.vir: podatkovna baza Eurostat

Skrbnik podatkov: Eurostat

 

Datum zajema podatkov za kazalec: 25. marec 2020.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Material_fl...

Podatki so predstavljeni v EUR/kg

Metodologija obdelave podatkov:
Podatki so predstavljeni v EUR/kg

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri literature:

 

·         Evropski zeleni dogovor https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-d...

·         Globalni megatrendi –EEA: Intensified global competition for resources (GMT 7)  https://www.eea.europa.eu/soer-2015/global/competition

http://www.geo-zs.si/PDF/PeriodicnePublikacije/Bilten_2018.pdf

EEA report; Resource efficiency and the circular economy in Europe 2019 — even more from lesshttps://www.eea.europa.eu/publications/even-more-from-less

 

 


Povezani kazalci


TWITTER