Neposredni vnos snovi (NVS; Direct Material Input – DMI) in Domača poraba snovi (DPS; Domestic material consumption – DMC) sta kazalca, ki izhajata iz analize fizične izmenjave oz. snovnih tokov med naravo in družbo. Neposredni vnos snovi pomeni skupno maso vseh trdnih, tekočih in plinastih snovi, ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v določenem obdobju (enem letu), razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi. Neposredne snovne tokove delimo glede na geografski izvor na snovi, pridobljene iz narave doma, in na uvožene snovi. Snovni vnosi domačega izvora se naprej delijo na tri glavne skupine: fosilna goriva, minerale in biomaso (iz kmetijstva in gozdarstva). Domača poraba snovi pa pomeni razliko med neposrednim vnosom snovi in izvozom, izraženim v masi (DPS=NVS-izvoz).

Definicija in metodologija prikaza domače porabe snovi in neposrednega vnosa snovi sta povzeti po metodoloških navodilih Wuppertal Institute, ki sta jih uporabila Eurostat in Evropska agencija za okolje. Po zaslugi popolnejših virov podatkov so popravljene tudi vrednosti za predhodna leta v primerjavi s predhodnimi objavami kazalca. V skupno količino porabljenih snovi niso vključeni črpani, a neporabljeni naravni viri (t.i. hidden flows), kot npr. odpadna biomasa v kmetijstvu in sečnji, jalovina pri pridobivanju premoga ipd.

Spremljanje materialnih oziroma snovnih tokov je eno izmed orodij za spremljanje razvoja rabe naravnih virov. Neposredni vnos snovi je kazalec količine snovi, ki jo družba uporabi za svoje delovanje v nekem obdobju, vključno s snovmi, ki jih pridobi iz narave na svojem ozemlju (fosilna goriva in druge mineralne surovine in ter biomasa) ali pa jih uvozi. Če vrednosti neposrednega vnosa snovi odštejemo v istem obdobju izvoženo količino, dobimo kazalec Domača poraba snovi.

Leta 2007 smo v Sloveniji pridelali in uvozili skupno nekaj več kot 61 milijonov ton različnih snovi, skoraj polovica (46 %) so v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek, ki jih vgrajujemo v objekte. Od leta 1992 do 2007 se je količina surovin za gradbeništvo, pridobljenih v Sloveniji, podvojila in bistveno prispevala k povečanju rabe snovi na prebivalca, in sicer s 16,6 tone leta 1992 na 30,3 tone leta 2007. Precej je narasla tudi skupna masa predmetov, ki jih uvozimo, in pomenijo že več kot tretjino na leto uporabljenih snovi. Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo le še osmino vse mase.

V letu 2007 smo izvozili nekaj več kot 12 milijonov ton različnih snovi, tako da kazalec Domača poraba snovi v Sloveniji prikazuje vrednost 49,3 milijona ton oziroma 24,4 tone snovi na prebivalca. To je kar 87% več od domače porabe snovi na prebivalca v letu 1992 (13,0 tone na prebivalca oziroma 25,9 milijonov ton v Sloveniji).

Zaradi še nedodelane metodologije prikaza neposrednega vnosa snovi so podatki za primerjavo z EU le pogojno ustrezni. Nedvomno pa kažejo, da je bil neposredni vnos snovi v EU-15 v 90. letih precej stabilen (okoli 19 ton na prebivalca oziroma po drugem viru okoli 17 ton), medtem ko se je količina vnesenih snovi v Sloveniji precej hitro povečevala. Da je to povezano s slovenskim gospodarskim razvojem, lahko razberemo iz primerjave z gibanjem realnega BDP, ki je naraščal nekoliko hitreje od kazalca neposrednega vnosa snovi. Podoben razvoj je potekal v 80. letih v državah EU-15. Predvsem zaradi večanja deleža storitvenih dejavnosti v BDP, ki v nasprotju s predelovalno dejavnostjo potrebujejo manj surovin, je opazno relativno razdruževanje rasti neposrednega vnosa snovi in BDP (ang. decoupling), kar je eden izmed prednostnih ciljev Strategije trajnostnega razvoja EU. Podatki 2005 so kazali umirjanje rasti neposrednega vnosa in domače porabe snovi – kljub rasti BDP je NVS ostal na ravni iz leta 2004. Ob dobri letini in posledično večjem NVS iz kmetijstva, večjem vnosu biomase iz gozdarstva ter ponovnem rahlem porastu pridobivanja mineralov, je k umirjanju rasti prispevala manjša pridelava fosilnih goriv, predvsem pa zmanjšanje neposrednega vnosa snovi iz uvoza. V letih 2006 in 2007 pa je zaznana velika rast porabe snovi, predvsem na račun povečanega uvoza (15 % v letu 2006 in 23 % v letu 2007) in proizvodnje oziroma črpanja naravnih mineralnih surovin, ki so potrebne v gradbeništvu – v letu 2007 naj bi bile te kar 36% večje kot leta 2005.