KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Domača poraba snovi je leta 2018 znašala skoraj 30 milijonov ton (14,4 milijonov ton na prebivalca) in je bila za 18 % višja kot leta 2013. Količina izkoriščene biomase se je glede na leto 2013 povečala za 25 %, izkoriščenih mineralnih surovin za 27 %, znižala se je količina izkoriščenih fosilnih energetskih surovin, za 20 %, glede na leto 2013. V letu 2018 smo uvozili za 4 milijone ton več snovi kot smo je izvozili.


Kazalec prikazuje gibanje domače porabe ter neposrednega vnosa snovi, sestavo domače porabe snovi ter mednarodno primerjavo porabe snovi na prebivalca.

Domača poraba snovi (DPS) meri celotne količine snovi (trdne, tekoče in plinaste), pridobljene iz naravnih virov (domači naravni viri + uvoz-izvoz), ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v enem letu (razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi). Neposredne snovne tokove delimo na šest glavnih skupin: biomasa (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske in nekovinske mineralne surovine, fosilne energetske surovine, odpadki in drugo.

Neposredni vnos snovi (NVS) meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS obsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.


Grafi

Slika OD06-1: Neposredni vnos snovi, izkoriščeni domači viri ter uvoz in izvoz snovi v Slovenijo in iz Slovenije
Prikaži podatke

uvoz snovi v Slovenijo [milijon t]

izvoz snovi iz Slovenije [milijon t]

izkoriščeni domači viri [milijon t]

neposredni vnos snovi [milijon t]

domača poraba snovi [milijon t]

2000

11,79

7,61

30,00

41,79

34,18

2001

13,31

7,63

27,92

41,23

33,60

2002

13,55

7,94

29,25

42,80

34,86

2003

14,92

8,51

31,30

46,22

37,71

2004

16

8,78

30,90

46,90

38,12

2005

15,26

9,39

31,08

46,34

36,96

2006

17,63

11,24

36,72

54,35

43,11

2007

21,68

12,32

38,36

60,05

47,73

2008

20,56

13,02

34,45

55,02

42,00

2009

16,55

12,01

30,17

46,72

34,71

2010

17,10

12,39

28,10

45,20

32,81

2011

17,43

13,16

25,27

42,70

29,54

2012

16,80

13,34

22,19

39,00

25,65

2013

17,37

14,07

21,86

39,23

25,16

2014

18,03

15,63

24,66

42,69

27,06

2015

19,54

16,77

24,69

44,23

27,46

2016

20,66

17,26

23,11

43,76

26,50

2017

21,61

18,50

23,98

45,58

27,08

2018

22,75

18,78

25,92

48,67

29,89

Slika OD06-2: Sestava domače porabe snovi
Prikaži podatke

Domača poraba snovi - DPS (1000 ton) [milijon t]

Biomasa [milijon t]

Kovinske rude [milijon t]

Nekovinski minerali [milijon t]

Fosilne energetske surovine [milijon t]

Drugi proizvodi [milijon t]

2000

34,18

4,27

0,68

21,08

8,30

-0,15

2001

33,60

5,44

0,70

19,63

7,99

-0,16

2002

34,86

5,87

0,72

19,84

8,61

-0,17

2003

37,71

5,69

0,86

22,43

8,88

-0,14

2004

38,12

6,64

0,90

21,58

9,12

-0,12

2005

36,96

6,00

0,73

21,57

8,77

-0,11

2006

43,11

5,72

0,91

27,65

8,99

-0,15

2007

47,73

5,82

0,93

32,13

8,98

-0,13

2008

42,00

5,02

0,83

26,36

9,84

-0,06

2009

34,71

3,66

0,34

22,03

8,87

-0,19

2010

32,81

4,18

0,50

19,46

8,84

-0,17

2011

29,54

4,45

0,61

15,66

8,99

-0,16

2012

25,65

3,78

0,47

12,92

8,65

-0,18

2013

25,16

4,07

0,54

12,96

7,79

-0,20

2014

27,06

4,97

0,61

14,86

6,85

-0,22

2015

27,46

4,77

0,54

15,40

7,00

-0,26

2016

26,50

4,91

0,65

14,27

6,96

-0,29

2017

27,08

4,29

0,69

15,27

7,12

-0,27

2018

29,89

4,87

0,68

17,73

6,82

-0,20

Slika OD06-3: Domača poraba snovi/prebivalca v državah Evrope
Prikaži podatke

European Union - 27 countries (from 2020) [ton na prebivalca]

European Union - 28 countries (2013-2020) [ton na prebivalca]

Belgium [ton na prebivalca]

Bulgaria [ton na prebivalca]

Czechia [ton na prebivalca]

Denmark [ton na prebivalca]

Germany (until 1990 former territory of the FRG) [ton na prebivalca]

Estonia [ton na prebivalca]

Ireland [ton na prebivalca]

Greece [ton na prebivalca]

Spain [ton na prebivalca]

France [ton na prebivalca]

Croatia [ton na prebivalca]

Italy [ton na prebivalca]

Cyprus [ton na prebivalca]

Latvia [ton na prebivalca]

Lithuania [ton na prebivalca]

Luxembourg [ton na prebivalca]

Hungary [ton na prebivalca]

Malta [ton na prebivalca]

Netherlands [ton na prebivalca]

Austria [ton na prebivalca]

Poland [ton na prebivalca]

Portugal [ton na prebivalca]

Romania [ton na prebivalca]

Slovenia [ton na prebivalca]

Slovakia [ton na prebivalca]

Finland [ton na prebivalca]

Sweden [ton na prebivalca]

United Kingdom [ton na prebivalca]

Iceland [ton na prebivalca]

Norway [ton na prebivalca]

Switzerland [ton na prebivalca]

North Macedonia [ton na prebivalca]

Albania [ton na prebivalca]

Serbia [ton na prebivalca]

Turkey [ton na prebivalca]

Bosnia and Herzegovina [ton na prebivalca]

2000

15,44

15,11

14,93

12,35

17,54

25,60

17,69

15,48

33,76

14,19

17,01

14,55

7,49

13,24

24,32

6,45

8,34

25,58

11,72

9,36

12,53

20,23

14,09

19,50

7,70

17,19

10,07

33,73

20,27

12,55

0

0

12,63

0

0

0

9,58

0

2007

17,33

16,63

16,90

18,84

19,10

28,38

16,23

28,30

41,13

22,18

20,60

14,28

13,55

14,16

27,31

14,96

15,08

26,48

11,76

8,90

11,74

21,39

16,49

21,20

20,53

23,65

14,14

38,75

22,90

11,72

0

23,24

12,41

0

0

14,51

11,59

0

2018

14,43

13,65

12,31

20,34

15,96

23,57

15,68

34,27

24,32

11,21

9,04

11,75

10,41

8,11

18,32

14,51

17,70

22,76

15,50

13,41

9,38

20,04

19,34

16,98

23,10

14,41

13,50

34,60

24,79

8,35

0

26,43

11,06

8,55

0

17,02


Cilji

•Ločiti gospodarsko rast od uporabe virov, povečati konkurenčnost in zanesljivost oskrbe.
•Izboljšanje delovanja gospodarstva in hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje.


Raba virov se je na globalni ravni od leta 1900 povečala za desetkrat in bo v prihodnje predvidoma še hitreje naraščala. Za Slovenijo in Evropo je to zaskrbljujoče, saj je naše gospodarstvo strukturno odvisno od uvoza. Čeprav bi morala naraščajoča pomanjkanje in višje cene spodbuditi naložbe v tehnologije, da bi omilili oskrbna tveganja, takšne inovacije ne bodo nujno zmanjšale pritiska na okolje.

Države Evrope smo zato sprejele strateške dokumente, ki so podlaga za učinkovitejše ravnanje z viri in zmanjšanje vpliva potrošništva. Eden takih dokumentov je Evropski zeleni dogovor, sprejet konec leta 2019 in predstavlja ambiciozen sveženj ukrepov, ki naj bi evropskim državljanom in podjetjem prinesel koristi zaradi prehoda na trajnostno zeleno gospodarstvo. Vključuje tudi časovni načrt z ukrepi za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo.

Od leta 2000, ko spremljamo neposredni vnos snovi in domačo porabo opažamo, da je po vrhu iz leta 2007 poraba do leta 2013 padala predvsem na račun porabe mineralnih virov, nato je zopet rahlo naraščala in je v letu 2018 znašala skoraj 30 milijonov ton  (za 18 % višja kot leta 2013).

Leta 2018 smo v Sloveniji pridelali in uvozili skupno 48,7 milijonov ton različnih snovi, od tega skoraj tretjino predstavljajo v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek. Količina surovin za gradbeništvo, pridobljenih v Sloveniji, ki je do leta 2007 naraščala ter bistveno prispevala k povečanju rabe snovi na prebivalca (ta je leta 2007 znašala 23,6 milijonov ton) je po letu 2007 začela upadati. Leta 2018 je raba snovi na prebivalca znašala  okoli 14 milijonov ton.

Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo okoli 36 % vseh izkoriščenih domačih virov.

Izkoriščanje naravnih virov pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je naraščalo do leta 2007 in upadalo do leta 2013. Sledil je rahel porast in v letu 2018 smo izkoristili skoraj 26 milijonov ton. Količina izkoriščene biomase se je povečala za 25 % glede na 2013,  ter mineralnih surovin za 27 % glede na 2013. Znižala se je količina izkoriščenih fosilnih energetskih surovin, za 20 % glede na leto 2013.

Za razliko od uvoza snovi, ki je do leta 2008 naraščal (11.7 milijonov ton, v letu 2000 ter 20.6 milijonov ton v letu 2008), nato padel in kasneje zopet začel naraščati ter je leta 2018 znašal 22,8 milijonov ton, je izvoz snovi iz Slovenije postopno naraščal. V letu 2000 smo izvozili 7.6 milijonov ton, v letu 2018 pa 18,8 milijonov ton surovih ali predelanih snovi. V letu 2018 smo uvozili za 4 milijone ton več snovi kot smo je izvozili.  

Neposredni vnos snovi na prebivalca v državah EU in širše je zelo različen. Najvišjo porabo snovi na prebivalca v EU sta leta 2018 imeli  Finska in Estonija, z okoli 35 milijonov ton snovi na prebivalca. Najnižjo so imele Italija, Velika Britanija in Španija z okoli 8 milijonov ton na prebivalca. EU povprečje je v letu 2018 znašalo13,7 milijonov ton na prebivalca. Slovenija je v povprečju držav EU. V letu 2018 smo porabili 14,4 milijonov ton snovi na prebivalca. 

Po navedbah Urada za makroekonomske analize in razvoj, se stopnja snovne samooskrbe v Sloveniji povečuje in nekoliko presega povprečno v EU. Slovenija je podobno kot večina držav EU neto uvoznica snovi in neto uvoz pomeni okoli 11 % porabe (v EU nekoliko več). V neto uvozu je največ naftnih proizvodov in plina, v neto izvozu pa se v obdobju po žledolomu zelo povečuje izvoz lesa. Slednje je sicer glede vpliva na snovno porabo ugodno, vendar je z vidika učinkovite izrabe redkih domačih virov, kjer bi domača predelovalna industrija lahko ustvarila dodano vrednost, ekonomsko manj zaželeno.

Kazalec domača poraba snovi sicer dobro opiše porabo snovi, ne daje pa jasne razmejitve glede vpliva rabe različnih snovi na okolje. Zato še vedno potekajo razprave na različnih nivojih, kateri kazalci porabe snovi (DMI, DMC, RME (Raw Material Equivalents), TMR (Total material Requirements), TMC,…) najbolje merijo izkoriščanje naravnih virov ter vplive na okolje, ki pri tem nastajajo in so primerni tudi za mednarodno primerjavo.

Poleg tega Evropska agencija za okolje v svojem nedavnem poročilu 'Resource efficiency and the circular economy in Europe 2019 — even more from less’ ugotavlja, da v preteklosti v državah Evrope večinoma ni bilo postavljenih konkretnih ciljev, ki so potrebni, da se izboljša učinkovita raba virov in spodbudi krožno gospodarstvo. Kljub temu, da na prvi pogled izgleda, kot da politike o učinkoviti rabi virov, oskrbi s surovinami in krožnem gospodarstvu navidezno niso osredotočene na isto stvar, so vse tri močno povezane in se medsebojno podpirajo. Učinkovita raba virov in oskrba s surovinami obravnava povezave med naravo in evropskim socialno-ekonomskim sistemom, krožna ekonomija pa naslavlja sam družbeno-ekonomski sistem.

Iz poročila izhaja tudi, da bi splošno sprejeti kazalci, ki bi skladno obravnavali različne vidike krožnega gospodarstva pripomogli k izboljšanju sprejemanja in uporabe ciljev na tem področju. Prav tako pa bi bila nujna uvedba boljšega sistema spremljanja teh problematik.


Cilji so povzeti po: Časovnem načrtu za Evropo, gospodarno z viri

Metodologija prikaza snovne produktivnosti, neposrednega vnosa snovi in domače porabe snovi za Slovenijo je prevzeta po Statističnem uradu RS, metodologija za druge države pa po metodologiji Eurostat.

Neposredni vnos snovi (NVS; Direct Material Input – DMI) in Domača poraba snovi (DPS; Domestic material consumption – DMC) sta kazalca, ki izhajata iz analize fizične izmenjave oz. snovnih tokov med naravo in družbo. Neposredni vnos snovi pomeni skupno maso vseh trdnih, tekočih in plinastih snovi, ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v določenem obdobju (enem letu), razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi. Neposredne snovne tokove delimo glede na geografski izvor na snovi, pridobljene iz narave doma, in na uvožene snovi. Snovni vnosi domačega izvora se naprej delijo na tri glavne skupine: biomaso (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske rude, nekovinski minerali ter fosilne energetske surovine. NVS torej meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS zaobsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.

Domača poraba snovi pomeni razliko med neposrednim vnosom snovi in izvozom, izraženim v masi (DPS=NVS-izvoz). DPS meri celotne količine snovi, neposredno uporabljene v gospodarstvu (posredni tokovi za zdaj niso vključeni). DPS je definiran na enak način kot drugi ključni fizični kazalniki, npr. bruto potrošnja energije.

Definicije in metodologije prikaza snovne produktivnosti, domače porabe snovi ter neposrednega vnosa snovi, so povzeti po metodologiji Statističnega urada RS. V skupno količino porabljenih snovi niso vključeni črpani, a neporabljeni naravni viri (t.i. hidden flows), kot npr. odpadna biomasa v kmetijstvu in sečnji, jalovina pri pridobivanju premoga ipd.

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov oz.vir: baza SI-STAT podatkovni portal, Okolje in naravni viri, Okoljski računi, Računi snovnih tokov

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije.
Datum zajema podatkov za kazalec: 25. marec 2020

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8281

Metodologija obdelave podatkov: podatki so predstavljeni v mio ton snovi

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: prednosti - kazalec temelji na dolgoletnem trendu in zanesljivih podatkih.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki si zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz.vir: podatkovna baza Eurostat

Skrbnik podatkov: Eurostat

 

Datum zajema podatkov za kazalec: 25. marec 2020.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Material_fl...

Metodologija obdelave podatkov:
Podatki so predstavljeni v tonah na prebivalca

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

 

·Evropski zeleni dogovor https://ec.europa.eu/info/strategy/priorities-2019-2024/european-green-deal_sl

http://www.geo-zs.si/PDF/PeriodicnePublikacije/Bilten_2018.pdf

EEA report; Resource efficiency and the circular economy in Europe 2019 — even more from lesshttps://www.eea.europa.eu/publications/even-more-from-less