Kazalec prikazuje gibanje domače porabe ter neposrednega vnosa snovi, sestavo domače porabe snovi ter mednarodno primerjavo porabe snovi na prebivalca.

Domača poraba snovi (DPS) meri celotne količine snovi (trdne, tekoče in plinaste), pridobljene iz naravnih virov (domači naravni viri + uvoz-izvoz), ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v enem letu (razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi). Neposredne snovne tokove delimo na šest glavnih skupin: biomasa (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske in nekovinske mineralne surovine, fosilne energetske surovine, odpadki in drugo.

Neposredni vnos snovi (NVS) meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS obsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.

Naše gospodarstvo in blaginja sta zelo odvisna od naravnih virov, ki jih pridobivamo doma ter tistih iz uvoza. Raba naravnih virov, tako obnovljivih (kot je npr. biomasa) ter neobnovljivih (kot so fosilna goriva ter mineralne surovine) so ključne za naše gospodarske aktivnosti že stoletja. Vendar so nekateri viri že zelo redki ali pa so na voljo le na določenih geografskih območjih in s tem povezani z raznimi špekulacijami na svetovni ravni. Poleg tega je raba naravnih virov tesno povezana z različnimi pritiski na okolje vključno z nastajanjem odpadkov.

Od leta 2000, ko spremljamo neposredni vnos snovi in domačo porabo opažamo, da po vrhu iz leta 2007, poraba iz leta v leto pada in je bila leta 2012 za 25 % nižja kot leta 2000. Predvsem na račun nižje porabe mineralnih virov.

V letu 2007 smo izvozili nekaj več kot 12 milijonov ton različnih snovi, tako da kazalec Domača poraba snovi v Sloveniji prikazuje vrednost 49,3 milijona ton oziroma 24,4 tone snovi na prebivalca. To je kar 87% več od domače porabe snovi na prebivalca v letu 1992 (13,0 tone na prebivalca oziroma 25,9 milijonov ton v Sloveniji).

Leta 2012 smo v Sloveniji pridelali in uvozili skupno nekaj več kot 25,5 milijonov ton različnih snovi, nekaj manj kot polovica (45 %) so v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek, ki jih vgrajujemo v objekte. Količina surovin za gradbeništvo, pridobljenih v Sloveniji, ki je do leta 2007 naraščala ter bistveno prispevala k povečanju rabe snovi na prebivalca (23,6 milijonov ton, leta 2007) je po letu 2007 začela upadati in je leta 2012 znašala 12,4 milijonov ton. Skupna masa snovi in proizvodov, ki jih uvozimo pa še vedno predstavlja nekaj več kot tretjino (v letu 2012, 34 %) na leto v Sloveniji uporabljenih snovi.) in je v letu 2012 znašala 16,8 milijona ton. Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo okoli 22 % vse mase.

Izkoriščanje naravnih virov pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je naraščalo do leta 2007 nato pa je začelo padati. V letu 2012 smo izkoristili 22 milijonov ton, kar je 42 % manj kot leta 2007 (38 milijonov ton) in 26 % manj kot leta 2000 (30 milijonov ton). Izkoriščanje biomase ter fosilnih energetskih surovin se le malenkostno spreminja med posameznimi leti in se giblje okoli 5,5 milijonov ton za biomaso ter 4,5 milijonov ton za fosilne energetske surovine. Največ izkoriščamo nekovinskih mineralnih surovin, v letu 2012 okoli 12 milijonov ton.

Za razliko od uvoza snovi, ki je do leta 2008 naraščal (11.7 milijonov ton, v letu 2000 ter 20.6 milijonov ton v letu 2008) in kasneje začela padati (16.9 milijonov ton, v letu 2012), je izvoz snovi iz Slovenije postopno naraščal. V letu 2000 smo izvozili 7.6 milijonov ton, v letu 2012 pa 13,3 milijonov ton različnih snovi. V letu 2012 smo uvozili za 3,5 ton več snovi kot smo je izvozili.

Neposredni vnos snovi na prebivalca v državah EU in širše je zelo različen. Izmed evropskih držav iz povprečja najbolj izstopata Irska in Finska. Irska je v obdobju 2008/2009 porabila 50 ton snovi na prebivalca kar je več kot trikrat več od evropskega povprečja, ki je za EU-27 v istem obdobju znašal 15  ton na prebivalca. Najnižjo porabo snovi na prebivalca v EU imata Združeno kraljestvo ter Nizozemska z okoli 10 ton snovi na prebivalca. V svetovnem merilu največ porabi Avstralija (v 2008/2009; 48,5 ton snovi na prebivalca), najmanj pa Malta (v 2008/2009; 3,8 ton snovi na prebivalca).

Kazalec domača poraba snovi sicer dobro opiše porabo snovi, ne daje pa jasne razmejitve glede vpliva rabe različnih snovi na okolje. Zato še vedno potekajo razprave na različnih nivojih, kateri kazalci porabe snovi (DMI, DMC, RME (Raw Material Equivalents), TMR (Total material Requirements), TMC,…) najbolje merijo izkoriščanje naravnih virov ter vplive na okolje, ki pri tem nastajajo in so primerni tudi za mednarodno primerjavo.

Snovna produktivnost v Sloveniji niha predvsem glede na porabo nekovinskih mineralov (predvsem pesek in gramoz). Najnižja je bila v letih 2006 in 2007.