KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Izkoriščanje naravnih virov pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je naraščalo do leta 2007 nato pa je začelo padati. V letu 2012 smo izkoristili 22 milijonov ton, kar je 42 % manj kot leta 2007 (38 milijonov ton) in 26 % manj kot leta 2000 (30 milijonov ton). Izkoriščanje biomase ter fosilnih energetskih surovin se le malenkostno spreminja med posameznimi leti in se giblje okoli 5,5 milijonov ton za biomaso ter 4,5 milijonov ton za fosilne energetske surovine. Največ izkoriščamo nekovinskih mineralnih surovin, v letu 2012 okoli 12 milijonov ton.


Kazalec prikazuje gibanje domače porabe ter neposrednega vnosa snovi, sestavo domače porabe snovi ter mednarodno primerjavo porabe snovi na prebivalca.

Domača poraba snovi (DPS) meri celotne količine snovi (trdne, tekoče in plinaste), pridobljene iz naravnih virov (domači naravni viri + uvoz-izvoz), ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v enem letu (razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi). Neposredne snovne tokove delimo na šest glavnih skupin: biomasa (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske in nekovinske mineralne surovine, fosilne energetske surovine, odpadki in drugo.

Neposredni vnos snovi (NVS) meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS obsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.


Grafi

Slika OD06-1: Uvoz in izvoz snovi v Slovenijo in iz Slovenije
Viri: 

SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, Okolje, Okoljski računi, Kazalniki, 2014

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
uvoz snovi v Slovenijo milijon t 11.788 13.306 13.55 14.917 16 15.264 17.626 21.685 20.565 16.546
izvoz snovi iz Slovenije milijon t 7.609 7.629 7.943 8.51 8.783 9.387 11.235 12.318 13.017 12.007
izkoriščeni domači viri milijon t 29.973 27.923 29.258 31.299 30.866 31.077 36.663 38.324 34.41 30.115
2010 2011 2012
uvoz snovi v Slovenijo milijon t 17.095 17.43 16.802
izvoz snovi iz Slovenije milijon t 12.392 13.161 13.341
izkoriščeni domači viri milijon t 28.036 25.189 22.074
Slika OD06-2: Sestava neposrednega vnosa snovi v Sloveniji
Viri: 

SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, okolje, okoljski računi, Kazalniki, 2014

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Domača poraba snovi - DPS (1000 ton) milijon t 34152.2 33599.8 34864.2 37706.2 38082.7 36953.8 43053.5 47690.6 41957.5 34653.2
Biomasa milijon t 4242.6 5443 5875.5 5687.7 6605.4 6004 5661.8 5782.2 4979.4 3603.8
Kovinske rude milijon t 675.1 699.3 716.3 856.4 901.9 729.3 905.4 927.3 834.5 340.1
Nekovinski minerali milijon t 21081.7 19627.2 19840.9 22434.7 21583.9 21565.7 27648.3 32128.2 26360 22031.5
Fosilne energetske surovine milijon t 8300.6 7986.9 8612.4 8882.3 9118.2 8768.8 8988.9 8980.4 9839.7 8864.8
Drugi proizvodi milijon t -147.8 -156.6 -180.9 -154.9 -126.7 -114 -150.9 -127.5 -56.1 -187
2010 2011 2012
Domača poraba snovi - DPS (1000 ton) milijon t 32738.8 29458.4 25535.9
Biomasa milijon t 4113.2 4365 3659.7
Kovinske rude milijon t 500.6 607.5 474.6
Nekovinski minerali milijon t 19456.6 15658.4 12924.5
Fosilne energetske surovine milijon t 8842.2 8991.2 8654.1
Drugi proizvodi milijon t -173.8 -163.7 -177
Slika OD06-3: Primerjava gibanja realnega BDP in neposrednega vnosa snovi v Sloveniji in EU-15
Viri: 

SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Banka statističnih podatkov, Statistični urad Republike Slovenije, 2008; Statistični letopis energetskega gospodarstva RS; Ministrstvo za gospodarstvo in Geološki zavod Slovenije, 2008; InterISPO, 2003 ; EuropeanTopic Centre on Waste and Material Flow: Zero Study Resource Use in European Countries, 2003; Material use in the European Union 1980-2000. Indicators and Analysis. Working Papers and Studies, 2002, Eurostat; Eurostat New Cronos database

Prikaži podatke
1982 1983 1984 1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991
EU-15 - realni BDP indeks (1992 = 100) 77 78 80 82 84 86 90 93 96 99
EU-15 - neposredni vnos snovi indeks (1992 = 100) 93 92 93 98 98 99 102 104 103 101
Slovenija - neposredni vnos snovi indeks (1992 = 100)
Slovenija - realni BDP indeks (1992 = 100)
Slovenija - prebivalstvo indeks (1992 = 100)
1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001
EU-15 - realni BDP indeks (1992 = 100) 100 100 102 105 106 109 112 115 119
EU-15 - neposredni vnos snovi indeks (1992 = 100) 100 98 102 100 100 101 101 103 103
Slovenija - neposredni vnos snovi indeks (1992 = 100) 100 101 106 109 111 117 119 127 128 127
Slovenija - realni BDP indeks (1992 = 100) 100 103 108 113 117 122 127 134 139 143
Slovenija - prebivalstvo indeks (1992 = 100) 100 100 100 100 100 100 99 100 100 100
2002 2003 2004 2005 2006 2007
EU-15 - realni BDP indeks (1992 = 100)
EU-15 - neposredni vnos snovi indeks (1992 = 100)
Slovenija - neposredni vnos snovi indeks (1992 = 100) 133 142 147 146 168 186
Slovenija - realni BDP indeks (1992 = 100) 149 153 160 167 176 188
Slovenija - prebivalstvo indeks (1992 = 100) 100 100 100 100 101 102

Cilji

•Ločiti gospodarsko rast od uporabe virov, povečati konkurenčnost in zanesljivost oskrbe.
•Izboljšanje delovanja gospodarstva in hkrati zmanjšanje pritiskov na okolje.


Naše gospodarstvo in blaginja sta zelo odvisna od naravnih virov, ki jih pridobivamo doma ter tistih iz uvoza. Raba naravnih virov, tako obnovljivih (kot je npr. biomasa) ter neobnovljivih (kot so fosilna goriva ter mineralne surovine) so ključne za naše gospodarske aktivnosti že stoletja. Vendar so nekateri viri že zelo redki ali pa so na voljo le na določenih geografskih območjih in s tem povezani z raznimi špekulacijami na svetovni ravni. Poleg tega je raba naravnih virov tesno povezana z različnimi pritiski na okolje vključno z nastajanjem odpadkov.

Od leta 2000, ko spremljamo neposredni vnos snovi in domačo porabo opažamo, da po vrhu iz leta 2007, poraba iz leta v leto pada in je bila leta 2012 za 25 % nižja kot leta 2000. Predvsem na račun nižje porabe mineralnih virov.

V letu 2007 smo izvozili nekaj več kot 12 milijonov ton različnih snovi, tako da kazalec Domača poraba snovi v Sloveniji prikazuje vrednost 49,3 milijona ton oziroma 24,4 tone snovi na prebivalca. To je kar 87% več od domače porabe snovi na prebivalca v letu 1992 (13,0 tone na prebivalca oziroma 25,9 milijonov ton v Sloveniji).

Leta 2012 smo v Sloveniji pridelali in uvozili skupno nekaj več kot 25,5 milijonov ton različnih snovi, nekaj manj kot polovica (45 %) so v Sloveniji pridobljene mineralne snovi, predvsem tehnični kamen ter prod in pesek, ki jih vgrajujemo v objekte. Količina surovin za gradbeništvo, pridobljenih v Sloveniji, ki je do leta 2007 naraščala ter bistveno prispevala k povečanju rabe snovi na prebivalca (23,6 milijonov ton, leta 2007) je po letu 2007 začela upadati in je leta 2012 znašala 12,4 milijonov ton na prebivalca. Skupna masa snovi in proizvodov, ki jih uvozimo pa še vedno predstavlja nekaj več kot tretjino (v letu 2012, 34 %) na leto v Sloveniji uporabljenih snovi.) in je v letu 2012 znašala 16,8 milijona ton. Doma pridobljene obnovljive snovi v obliki biomase, to so kmetijski pridelki, ulov in lesna biomasa, predstavljajo okoli 22 % vse mase.

Izkoriščanje naravnih virov pridelanih ali načrpanih na domačem ozemlju, je naraščalo do leta 2007 nato pa je začelo padati. V letu 2012 smo izkoristili 22 milijonov ton, kar je 42 % manj kot leta 2007 (38 milijonov ton) in 26 % manj kot leta 2000 (30 milijonov ton). Izkoriščanje biomase ter fosilnih energetskih surovin se le malenkostno spreminja med posameznimi leti in se giblje okoli 5,5 milijonov ton za biomaso ter 4,5 milijonov ton za fosilne energetske surovine. Največ izkoriščamo nekovinskih mineralnih surovin, v letu 2012 okoli 12 milijonov ton.

Za razliko od uvoza snovi, ki je do leta 2008 naraščal (11.7 milijonov ton, v letu 2000 ter 20.6 milijonov ton v letu 2008) in kasneje začela padati (16.9 milijonov ton, v letu 2012), je izvoz snovi iz Slovenije postopno naraščal. V letu 2000 smo izvozili 7.6 milijonov ton, v letu 2012 pa 13,3 milijonov ton različnih snovi. V letu 2012 smo uvozili za 3,5 ton več snovi kot smo je izvozili.

Neposredni vnos snovi na prebivalca v državah EU in širše je zelo različen. Izmed evropskih držav iz povprečja najbolj izstopata Irska in Finska. Irska je v obdobju 2008/2009 porabila 50 milijonov ton snovi na prebivalca kar je več kot trikrat več od evropskega povprečja, ki je za EU-27 v istem obdobju znašal 15 milijonov ton na prebivalca. Najnižjo porabo snovi na prebivalca v EU imata Združeno kraljestvo ter Nizozemska z okoli 10 milijonov snovi na prebivalca. V svetovnem merilu največ porabi Avstralija (v 2008/2009; 48,5 milijona na prebivalca), najmanj pa Malta (v 2008/2009; 3,8 milijona na prebivalca).

Kazalec domača poraba snovi sicer dobro opiše porabo snovi, ne daje pa jasne razmejitve glede vpliva rabe različnih snovi na okolje. Zato še vedno potekajo razprave na različnih nivojih, kateri kazalci porabe snovi (DMI, DMC, RME (Raw Material Equivalents), TMR (Total material Requirements), TMC,…) najbolje merijo izkoriščanje naravnih virov ter vplive na okolje, ki pri tem nastajajo in so primerni tudi za mednarodno primerjavo.

Snovna produktivnost v Sloveniji niha predvsem glede na porabo nekovinskih mineralov (predvsem pesek in gramoz). Najnižja je bila v letih 2006 in 2007.


Metodologija prikaza snovne produktivnosti, neposrednega vnosa snovi in domače porabe snovi za Slovenijo je prevzeta po Statističnem uradu RS, metodologija za druge države pa po metodologiji Eurostat.

Neposredni vnos snovi (NVS; Direct Material Input – DMI) in Domača poraba snovi (DPS; Domestic material consumption – DMC) sta kazalca, ki izhajata iz analize fizične izmenjave oz. snovnih tokov med naravo in družbo. Neposredni vnos snovi pomeni skupno maso vseh trdnih, tekočih in plinastih snovi, ki vstopajo v proizvodne in potrošne procese države v določenem obdobju (enem letu), razen vode in zraka, ki nista vsebovana v snovi. Neposredne snovne tokove delimo glede na geografski izvor na snovi, pridobljene iz narave doma, in na uvožene snovi. Snovni vnosi domačega izvora se naprej delijo na tri glavne skupine: biomaso (iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva ter lova in nabiranja), kovinske rude, nekovinski minerali ter fosilne energetske surovine. NVS torej meri neposredni vložek snovi za uporabo v gospodarstvu, to je vseh snovi, ki imajo gospodarsko vrednost in so uporabljene v proizvodnih dejavnostih in potrošnji; NVS zaobsega domače črpanje (uporabljeno) in celoten uvoz snovi.

Domača poraba snovi pomeni razliko med neposrednim vnosom snovi in izvozom, izraženim v masi (DPS=NVS-izvoz). DPS meri celotne količine snovi, neposredno uporabljene v gospodarstvu (posredni tokovi za zdaj niso vključeni). DPS je definiran na enak način kot drugi ključni fizični kazalniki, npr. bruto potrošnja energije.

Definicije in metodologije prikaza snovne produktivnosti, domače porabe snovi ter neposrednega vnosa snovi, so povzeti po metodologiji Statističnega urada RS. V skupno količino porabljenih snovi niso vključeni črpani, a neporabljeni naravni viri (t.i. hidden flows), kot npr. odpadna biomasa v kmetijstvu in sečnji, jalovina pri pridobivanju premoga ipd.

Vir podatkov za Slovenijo je baza SI-STAT Statističnega urada Republike Slovenije, podatki so bili zajeti 15. Januar 2014. Vir podatkov za EU-27 je Eurostat, podatki so bili zajeti 15. Januar 2014.