KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Vrstno bogastvo v Sloveniji je še solidno ohranjeno, razločno večje v zahodni polovici države. Brez sistematičnega monitoringa na stalnih popisnih ploskvah je kratkoročne trende nemogoče zanesljivo zaznati, a v nekaterih predelih prihaja do upadanja zaradi spreminjanja rabe in zaradi velikopovršinskega vpliva tujerodnih invazivnih vrst.

Znatno večjo pestrost rastlinskih vrst kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije kažejo predeli zahodne Slovenije (večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre), kjer je na približno 140 km2 (osnovno polje štirih kvadrantov) 800 ali več taksonov.

Trend zmanjševanja številčnosti ogroženih rastlinskih vrst je opazen v slovenski Istri (predvsem vrste obale, nekaj mediteranskih vrst), na območju Celjske in Krške kotline ter na širšem območju Alp. Navidezno izboljšanje stanja je bolj razpršeno po Sloveniji z nekaj neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju in še posebej v Pomurju. Vzorec zgostitev večje ogroženosti flore se je v 15 letih nekoliko spremenil, kar pa je pogosto posledica časovne neenakomernosti florističnih raziskav posameznega območja in nekoliko spremenjene metodologije priprave kazalca.


Vrstno bogastvo rastlin je povezano predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, obsevanost s soncem, geološka zgradba) preko florogenetskih do čisto antropoloških (intenzivnost vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...).

Kazalec prikazuje vrstno bogastvo rastlinskih vrst primerjalno po obdobjih, na podlagi razpoložljivih podatkov. Za oceno vrstnega bogastva višjih rastlin so bili vzeti podatki iz obdobja zadnjih 60 let, torej 1961-2021, primerjalni nizi podatkov pa za obdobja 1961-1991 in obdobje 1991-2021 (skupno okoli 430.000 surovih podatkov).

Surove vhodne podatke predstavlja skoraj milijon podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije, izmed vseh razpoložljivih podatkov pa so bili izbrani le tisti z zadostno stopnjo topografske natančnosti, da jih je bilo moč nesporno umestiti v mrežo 35 km2 velikih kvadrantov. Več v »Podatki in viri«.


Grafi

Slika NB05-1: Vrstno bogastvo vrst višjih rastlin v osnovnih poljih (okoli 140 km2) Slovenije: minimum: 2, maksimum: 1286
Viri:

Podatkovna zbirka: Flora Slovenije, 2022

Prikaži podatke
Slika NB05-2: Spreminjanje deleža ogroženih vrst v flori kvadranta (35 km2) med obdobjema 1987-1996 in 1997-2006
Viri:

Podatkovna zbirka: Flora Slovenije, 2022

Prikaži podatke

Cilji

  • ohranjanje ugodnega stanja domorodnih prosto živečih vrst,
  • spremljanje stanja v obsegu, ki omogoča ugotavljanje stanja ohranjenosti vseh evropsko pomembnih vrst ter vrst in habitatnih tipov, ključnih kot kazalci stanja, ter stanja naravnih vrednot,
  • povečanje znanja o biotski raznovrstnosti in njenem pomenu na vseh ravneh družbe,
  • posodobitev predpisa o rdečem seznamu ogroženih vrst.
  • stanje habitatnih tipov (HT) in vrst, skupaj z gensko pestrostjo, se bo do leta 2030 izboljšalo oziroma ohranjalo,
  • zagotoviti izboljšanje stanja vrst z Rdečega seznama v RS in kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000.

Rastline so primarni producenti in s tem glavni gradniki biomase. To pomeni, da ustvarjajo življenjska okolja za večino drugih organizmov in so za spremljanje stanja okolja preprosto nenadomestljive. Vendar je stopnja poznavanja nekaterih skupin rastlin v Sloveniji zelo nizka in s tem gostota podatkov o njihovem pojavljanju slaba in jih tako kljub znani indikatorski vrednosti (npr. alg, lišajev) ne moremo uporabiti kot indikatorje, ki bi nam dobro prikazovali stanje okolja za celotno državo. Po drugi strani so nekatere dobro obdelane in hkrati dobre indikatorske skupine, kot npr. divjerastoče orhideje, za katere pa prav tako ni sistematičnega in rednega vzorčenja na širšem območju. Težavo predstavljajo tudi razmeroma počasni trendi sprememb. Vse navedeno je potrebno upoštevati pri interpretaciji, saj sta obe sliki predstavljeni informativno in predvsem za primerjavo med seboj.

Vrstno bogastvo rastlin: na približno 140 km2, kolikor obsegajo 4 kvadranti, ki skupaj tvorijo osnovno polje, je v zahodni Sloveniji, ki obsega večji del Alp in slovenski submediteran s Krasom in delom Istre, v glavnem 800 ali več taksonov (povprečno število skupaj z mejnimi območji okoli 730), kar je znatno več kot v osrednjem in vzhodnem delu Slovenije (povprečno število okoli 640). Odstopajo nekatera območja z izrazito večjo intenziteto vzorčenja, kot npr. okolica Ljubljane, vendar tu lahko govorimo o artefaktu. Nekatera mejna osnovna polja imajo v resnici na ozemlju Slovenije le zelo majhen delež površine, zato so prikazana števila kljub sicer visoki biodiverziteti nizka. Splošni vtis potrjuje že dolgo znano dejstvo, da je florna pestrost povezana predvsem s pestrostjo habitatnih tipov, ta pa je pogojena z različnimi dejavniki, od naravnogeografskih (razpon nadmorskih višin, ekspozicije, geološka zgradba) preko florogenetskih do čisto antropoloških (intenziteta vpliva na naravo, urbanizacija, ekstenzivnost kmetovanja...).

Spreminjanje deleža ogroženih vrst v flori kvadranta: z zeleno barvo so prikazani kvadranti, v katerih je bil delež ogroženih vrst zabeleženih v zadnjih tridesetih letih večji kot v enakem obdobju pred tem, s praznimi krogci pa kvadranti, kjer se je delež ogroženih vrst zmanjšal oz. da nekaterih ogroženih vrst, ki so v predhodnem desetletju na nekem območju še uspevale, deset let kasneje ni več. Velikost krogca je sorazmerna z razliko med deležema, kar hkrati pomeni, da so kvadranti z enakim deležem ogroženih vrst prej in potem navidezno brez teh vrst, saj je trend 0.

Kakršna koli drugačna ali nadaljnja interpretacija je zelo delikatna, saj je očitno, da po velikosti trenda najbolj odstopajo v pozitivno ali negativno smer nekateri obmejni kvadranti, kjer je rezultat lahko tudi artefakt in posledica naključno pristranskega vzorčenja. Vsekakor pa je očitno, da je trend propadanja ogroženih vrst opazen v slovenski Istri, na širšem območju Celjske kotline do zahodnih Haloz, ponekod v Krški kotlini (Prilipe, Jovsi, Dobrava), zdi pa se tudi, da na skoraj celotnem območju slovenskih Alp. Po drugi strani so kvadranti z navidezno izboljšanim stanjem bolj razpršeni po Sloveniji z nekaj neizrazitimi zgostitvami v zgornjem Posočju, na območju Pohorja in predvsem v Pomurju.

Kljub temu, da so bile okoliščine priprave predhodnega kazalca drugačne in je tudi metodološko koncept dovolj različen, da so primerjave diskutabilne, lahko ugotovimo, da se situacija večje ogroženosti flore še vedno kaže na območju Slovenske Istre, v Halozah in Krški kotlini, na območju Alp, medtem ko je situacija na območju Pohorja in Slovenskih Goric, v zgornujem Posočju in v Pomurju vsaj navidezno izboljšana. A pred dokončnimi sklepi bi bila za vsako tako območje nujna osredotočena analiza, kar presega metodološke okvire tega kazalca.

Dokumentirana izumiranja v Slovenski Istri so v veliki meri povezana s spreminjanjem obalnih predelov, tako sta tam izumrli (Wraber & Skoberne 1989) obmorska možina (Eryngium maritimum) in rumena ceduljka (Glaucium flavum), v najtoplejših predelih zaledja pa npr. kaduljelistni brškin (Cistus salviifolius) in podzemna detelja (Trifolium subterraneum). Po drugi strani je povečanje števila potrjenih najdb ogroženih vrst recimo v Pomurju skoraj gotovo odraz intenzivnejšega raziskovanja v zadnjih desetletjih.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

 

Cilji povzeti po:

Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20–30), anon. 2020:

  • ohranjanje ugodnega stanja domorodnih prosto živečih vrst,
  • spremljanje stanja v obsegu, ki omogoča ugotavljanje stanja ohranjenosti vseh evropsko pomembnih vrst ter vrst in habitatnih tipov, ključnih kot kazalci stanja, ter stanja naravnih vrednot,
  • povečanje znanja o biotski raznovrstnosti in njenem pomenu na vseh ravneh družbe;
  • stanje habitatnih tipov (HT) in vrst, skupaj z gensko pestrostjo, se bo do leta 2030 izboljšalo oziroma ohranjalo,
  • zagotoviti izboljšanje stanja vrst z Rdečega seznama v RS in kvalifikacijskih vrst območij Natura 2000.

 

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Izdelava kazalca je po 15 letih predstavljala poskus, doseči primerljive rezultate. Žal se je stanje razpoložljivosti kvalitetnih javno dostopnih podatkov v vmesnem času poslabšalo, saj je bila pred 15 leti po naključju situacija, da je tik pred tem izšlo Gradivo za atlas flore Slovenije (Jogan & al. 2001), zaradi česar so bili mnogi podatki do leta 2001 zbrani, urejeni in razpoložljivi. Takrat je bila primerjava dveh zaporednih desetletnih časovnih obdobij smiselna in strokovno korektna.  V nadaljnjih letih koordinacije in ciljane aktivnosti sistematičnega kartiranja flore ni bilo, kar je popolnoma onemogočilo uporabo primerljivega metodološkega pristopa. Posledično je bila metoda modificirana in za primerjavo uporabljeni dve zaporedni tridesetletni obdobji.

Z grupiranjem surovih podatkov v daljša časovna obdobja, ter prikazom z ustreznim rasterskim modelom, se do neke mere prikrije lokalno in časovno  pristranskost vzorčenja, seveda pa taka kvaliteta vhodnih podatkov onemogoča zaznavanje kratkoročnih trendov, kar pa je ob obsežnosti flore (okoli 3000 vrst) in razpoložljivosti raziskovalnih kapacitet vsekakor razumljivo.

Surove vhodne podatke je tako predstavljalo okoli milijon podatkov o uspevanju vrst vaskularne flore na območju Slovenije, zbranih v avtorju razpoložljivi bazi podatkov Centra za kartografijo flore in favne (ki pa je zasebni zavod, zato podatki niso avtomatsko javno dostopni). Izmed vseh razpoložljivih podatkov so bili izbrani le tisti z zadostno stopnjo topografske natančnosti, da jih je bilo moč nesporno umestiti v mrežo 35 km2 velikih kvadrantov. Iz izbranih podatkov so pripravljeni primerjalni nizi podatkov: vsi podatki iz obdobja 1961-1991 in iz obdobja 1991-2021 (skupno okoli 430.000), za oceno vrstnega bogastva pa so bili vzeti vsi podatki iz obdobja zadnjih 60 let, torej 1961-2021.

Razpoložljivost podatkov za nepristransko vrednotenje spreminjanja rastlinske pestrosti zaenkrat ni zadostna. Za okoli 3000 rastlinskih vrst imamo le nekaj deset strokovnjakov, ki so na voljo za sistematično popisovanje flore, a hkrati tovrstne bazične raziskave niso vključene v strategijo raziskovanja in posledično niso koordinirane in finančno podprte. Podatki so v glavnem stranski rezultati drugih raziskav, ki upoštevajo tudi rastlinske vrste. Vendar na ta način ponovljivost pristopa ni možna in s tem možnost zaznavanja kratkoročnih trendov zanemarljiva. Z daljšimi časovnimi serijami spremljanja situacije na stalnih popisnih ploskvah bi lahko dobili kvalitetne vhodne podatke za beleženje vseh trendov spreminjanja rastlinske pestrosti, kar zahteva sistematičen in strateški pristop na stalnih popisnih ploskvah.

 

Nekaj več pozornosti se je posvetilo posameznim Natura 2000 vrstam, za katere je gostota razpoložljivih novih podatkov velika, kar pa ni rezultat realnega povečanja populacij teh vrst in dobrih naravovarstvenih trendov, ampak zgolj posledica ciljanega raziskovanja, ki hkrati ni beležil niti stanja populacij drugih ogroženih vrst, niti splošno razširjenih vrst, niti tujerodnih invazivnih vrst, ki predstavljajo neposredno grožnjo biodiverziteti.

Delno korekcijo naključnega in nepopolnega zbiranja podatkov o razširjenosti rastlinskih vrst lahko naredimo šele z izborom daljših časovnih intervalov, med katerimi primerjamo stanje flore. Ker se je v zadnjih treh desetletjih količina prej razpoložljivih florističnih podatkov skoraj podvojilazaradi redefinicije okoljskih in kmetijskih politik ter naravovarstva, je primerjava stanja flore prej in potem smiselna.

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Pri izdelavi kazalca je bila upoštevana indikatorska vloga posameznih vrst vaskularnih rastlin (v konkretnem primeru ogroženih), kot tudi relativna pogostnost pojavljanja podatkov o indikatorskih vrstah v prostorski in časovni enoti. Kazalec je zasnovan tako, da je ponovljivo merljiv in hkrati uporaben tudi v drugih državah s podobno razpoložljivostjo florističnih podatkov. V vsakem primeru pa je njegova uporabnost odvisna od kvalitete in nepristranskosti vhodnih podatkov, kar doslej v Sloveniji ni bilo zagotovitovljeno.

Dodatno je za prostorske enote, ki obsegajo okoli 140 km2 (torej 4-krat manjša natančnost rastra, s čimer še dodatno zabrišemo neenakomerno stopnjo vzorčenja) izdelana tudi karta vrstnega bogastva, s katero lahko primerjamo tako vzorec stanja ogroženosti kot tudi vzorec pojavljanja invazivnih vrst.

Za vsakega od kazalcev je bil najprej narejen kritični seznam vrst z rdečega seznama (anon. 2002) in zavarovanih vrst (anon. 2004), ki vključuje tudi vse evropsko pomembne ogrožene vrste. Za filtriranje vhodnih podatkov za invazivne vrste (glej v nadaljevanju) so bili uporabljeni rezultati projekta Neobiota Slovenije. Temu je sledilo ustrezno taksonomsko ovrednotenje, povezava z razpoložljivimi taksonomskimi imeni in agregiranje hierarhično podrejenih taksonov, izločanje podvojenih podatkov. Na koncu je bil izračunan delež podatkov indikatorskih vrst od skupnega števila podatkov za to časovno obdobje.

Mednarodna primerjava:

Direktna primerjava kazalca z rezultati v drugih državah je problematična predvsem zaradi zelo različne stopnje razpoložljivih podatkov o flori, ki je npr. v Avstriji ali Nemčiji nekajkrat višja, na Hrvaškem pa nekajkrat nižja kot v Sloveniji.  Zaradi neenakomerne obdelanosti flore v Sloveniji je vrstno bogastvo, ki ga nekateri kazalci v tujini upoštevajo kot direktnega pokazatelja biodiverzitete (npr. Usher & Erz 1994, BfN 2008), zelo omejeno uporaben. Za direktno primerjavo z drugimi državami bi se kazalec moral prikazati z združevanjem velikega števila osnovnih vzorčnih polj v zelo grobo mrežo, npr. 50x50 km (kot npr. v Atlas florae Europaeae), ki pa je za slovenske potrebe neuporabna.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Vrstno bogastvo vrst višjih rastlin v osnovnih poljih 

Število

baza podatkov Flora Slovenije CKFF

1961-2021

vsi datumi posamezne letnice združeni, prikaz kumulativno za celotno obdobje

ni sistematičnega osveževanja, zaželeno bi bilo na vsaj 30 let

2021

ne (oziroma pogojno)

Spreminjanje deleža ogroženih vrst v flori kvadranta (35 km2)  

%

baza podatkov Flora Slovenije CKFF

1961-1991 in 1991-2021

prikaz kumulativno za posamezno obdobje

ni sistematičnega osveževanja, zaželeno bi bilo na vsaj 30 let

2021

ne (oziroma odvisno od primerljive kvalitete vhodnih podatkov)

 

Nadaljnji komentar:

Gonilne sile 

spreminjanje kmetijskih praks (intenzifikacija, opuščanje)

neposredno uničevanje redkih in ranljivih HT

manjšanje krajinske pestrosti zaradi komasacij, melioracij, kanaliziranja vodotokov

kemizacija okolja

tujerodne invazivne vrste

neusklajenost resornih politik

neučinkovitost formalnega varovanja

 

Stanje

Manjšanje populacij ogroženih vrst do velikosti, kritične za preživetje

Manjšanje vrstne pestrosti

 

Odzivi

podpora vračanju tradicionalnih kmetijskih praks

aktivno varovanje redkih in ranljivih HT

uvedba PVO za komasacije in podobne posege v prostor, ki izrazito zmanjšujejo krajinsko pestrost

strog nadzor nad kemizacijo okolja

nadzor nad vnosom in širjenjem TIV

usklajevanje resorskih politik s ciljem varovanja okolja in narave

povečati učinkovitost sistema formalnega varovanja narave

 

Slovenija z 20.000 km2 veliko površino na stiku Mediterana, Alp in Panonske nižine ima lego, ki je sama po sebi ugodna za visoko stopnjo naravne biodiverzitete. Podobno stopnjo srečujemo na celotnem severnem obrobju Sredozemlja, kjer so gorovja v neposredni bližini morskih obal in je tudi padavinski režim primerljiv. Poudarjanje Slovenije kot vroče točke za biodiverziteto v preteklosti (Mršič 1997) pri rastlinskih vrstah  ni imelo strokovne podlage. 

Pestrost flore je v Sloveniji posledica geomorfološke pestrosti (v zahodni polovici bolj raznolika geološka struktura, raznolik spekter nadmorskih višin, strmin) ter različne količine padavin, saj ima večji del zahodne Slovenije preko 1500 mm padavin letno. Numerična ocena vrstne pestrosti je tako čisto primerljiva z Nemčijo (BfN, 2008), ki je floristično bistveno bolj podrobno obdelana, a leži precej severneje in je zato pričakovana vrstna pestrost nižja.

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 3

1 = globalno

2 = EU

3 = nacionalno

  • Točnost uporabljenih podatkov: 2/3

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni

3 = interni podatki

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

1 = vsaj 10-leten niz podatkov

2 = vsaj 5-leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 3

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi viri in literatura

 

anon., 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ur.l. RS, št. 82/2002.

anon., 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. Ur.l. RS, št. 46/2004.

anon., 2020: Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (Uradni list RS, št. 31/20). [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODLO1985]

BfN (Federal agency for nature conservation), 2008: Nature data 2008. BfN Schriftenvertrieb im Landwitschaftsverlag. 356 pp.

Jogan, N. (ur.), T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za atlas flore Slovenije [Materials for the atlas of flora of Slovenia]. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 str.

Jogan, N., T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglič, A. Podobnik, B. Rozman, S. Strgulc Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B. & al., 2007: Mala flora Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.

Mršić, N., 1997. Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija – ‘vroča točka’ Evrope [Biotic diversity in Slovenia: Slovenia the ‘hot spot’ of Europe]. Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave. 129 pp.

Podatkovna zbirka »Flora Slovenije«. CKFF , Miklavž na Dravskem polju. [stanje na dan 1. 12. 2021] pp.

Usher, M. B. & W. Erz, 1994: Erfassen und Bewerten im Naturschutz. Quelle & Meyer, Heidelberg. 340 pp.

Wraber T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1-429.


 
Datum zajema podatkov

Related indicators