KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Materialni odtis gospodinjstev je leta 2019 v Sloveniji znašal okoli 15 ton na prebivalca, kar je več od povprečja EU (14,6 tone na prebivalca). Finska, Romunija, Estonija in Luksemburg imajo največji materialni odtis z okoli 28–29 tonami na prebivalca, Nizozemska najnižji s 7,4 tonami.

Recikliranje odpadkov se sicer povečuje; v letu 2018 je osem držav (Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovenija) oddala v reciklažo vsaj polovico komunalnih odpadkov. Vendar so v Romuniji, Malti in na Cipru oddali v reciklažo komaj desetino komunalnih odpadkov.

Po raziskavi v Nemčiji, mobilnost, stanovanje in prehrana predstavljajo največji materialni odtis v gospodinjstvih, s tem da se odtis povečuje z višjim dohodkom, še posebej na področju mobilnosti.

Z največjim odtisom potrošnje na petih področjih (hrana, mobilnost, stanovanja, gospodinjske dobrine in naprave)  največ prispevajo k podnebnim spremembam v Luksemburgu, Danskem, Malti, Cipru, Nemčiji, Italiji in na Irskem, najmanj pa v Bolgariji, Romuniji in Slovaškem. Slovenija je na sredini med državami članicami.


Kazalec prikazuje ločitev rabe surovin od gospodarske rasti v Sloveniji, nastajanje in recikliranje komunalnih odpadkov v EU, materialni odtis gospodinjstev na Finskem in v Nemčiji ter držav EU in odtis potrošnje v državah članicah.

Da bi dosegli trajnostno rabo virov je nujno, da ločimo razvoj družbe, merjene z BDP ali HDI (Human Development Index), od rabe surovin (raw materials). Eden od kazalcev, ki se uporablja za oceno rabe surovin v družbi in doseganje povezanih SDG, je „materialni odtis“, ki meri vsoto vseh surovin, ki se uporabljajo v dobavnih verigah blaga in storitev.

Pri ocenjevanju trendov ločevanja rabe virov od ekonomske uspešnosti lahko ločimo dve vrsti ločevanja: relativno ločevanje dosežemo, kadar gospodarska rast presega rast rabe virov (materials). Nasprotno pa doseganje gospodarske rasti in hkratno zmanjšanje celotne rabe virov imenujemo absolutna ločitev. Medtem ko oba primera pomenita povečanje učinkovitosti rabe surovin (raw materials), je le slednje mogoče razumeti kot sredstvo za zmanjšanje pritiskov na okolje.

Do ločitve pride, »ko poraba virov ali pritisk na okolje raste počasneje kot gospodarska dejavnost, ki to povzroča (relativna ločitev) ali upada, medtem ko gospodarska dejavnost še naprej raste (absolutna ločitev)« (IRP, 2017).


Grafi

Table PG10-1: Ločitev razvoja od porabe surovin (decoupling), Slovenija
Viri:

ZN za okolje, oddelek za gospodarstvo (23.10.2022)

 

 

 

Slika PG10-2: Nastajanje in recikliranje komunalnih odpadkov v EU, 2018
Viri:

Evropska komisija, Direktorat za okolje, Ekoinovacije (23. 10. 2022)

Prikaži podatke
EU 28 [%] Romunija [%] Poljska [%] Češka [%] Slovaška [%] Estonija [%] Madžarska [%] Hrvaška [%] Belgija [%] Bolgarija [%] Latvija [%] Španija [%] Švedska [%] Litva [%] Slovenija [%] Portugalska [%] Italija [%] Finska [%] Francija [%] Grčija [%] Nizozemska [%] Avstrija [%] Irska [%] Malta [%] Luksemburg [%] Nemčija [%] Ciper (2017) [%] Danska [%] Velika Britanija [%]
Država 47 11 34 34 36 28 38 25 55 31 25 35 46 53 54 29 50 42 45 20 56 58 38 10 49 67 10 50 44
Table PG10-3: Materialni odtis gospodinjstev na Finskem, 2012
Viri:

Materialni odtis gospodinjstev z nizkimi dohodki na Finskem, 2012, Michael Lettenmeier (23. oktober 2022)

Table PG10-4: Materialni odtis držav članic
Viri:

Evropska unija, Eurostat – Evropska statistika (23. oktober 2022)

Table PG10-5: Materialni odtis gospodinjstev v Nemčiji, 2019
Viri:

Wuppertal inštitut za podnebje, okolje, energijo gGmbH (23. oktober 2022)

Table PG10-6: Potrošniški odtis po državah članicah, 2020
Viri:

Evropska komisija, JRC, EPLCA (25. november 2022)


Cilji

Cilj SDG 12: Zagotoviti trajnostne načine proizvodnje in potrošnje

               12.2: Do leta 2030 doseči trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo učinkovito rabo

Cilj SDG 8: Spodbujati trajnostno, vključujočo in vzdržno gospodarsko rast, polno in produktivno zaposlenost ter dostojno delo za vse 

               8.4: Do leta 2030 na svetovni ravni postopno izboljševati učinkovitost rabe virov pri proizvodnji in potrošnji ter si prizadevati, da gospodarska rast ne bo povzročala degradacije okolja, v skladu z desetletnim okvirom programov trajnostne proizvodnje in potrošnje, pri čemer naj vodilno vlogo prevzamejo razvite države


Nekatere študije in raziskave kažejo, da »čeprav obstajajo velike razlike med gospodinjstvi glede ravni in sestave materialnih odtisov, je očitno, da je današnji udoben zahodni življenjski slog s sedanjo infrastrukturo, tehnologijo in dobrinami daleč od tega, da bi ustrezal  zmogljivostim našega planeta in težko si je predstavljati, da bi se lahko razširil v vse države sveta, ne da bi drastično porušil naravno ravnovesje. Zato je zmanjšanje materialnih odtisov nujno« (Lettenmeier et al. 2012).

Krožno gospodarstvo je ključna pot za trajnostno upravljanje virov. Evropska Komisija navaja, da bo akcijski načrt krožnega gospodarstva pripomogel k doseganju tako ciljev trajnostnega razvoja kot prispeval k zmanjšanju potreb po virih, s čimer se poveča ohranitev virov in zmanjša pritisk na okolje.

Ločitev razvoja od porabe surovin (decoupling), Slovenija

Po razpoložljivih podatkih OZN analize SCP-HAT za obdobje 1991 - 2018  je Slovenija dosegla relativno ločitev gospodarske rasti od porabe surovin.

Da bi dosegli trajnostno porabo surovin, je bistveno ločiti razvoj družbe, merjen z BDP ali HDI (Human Development Index), od porabe surovin. Eden od kazalnikov, ki se uporablja za vrednotenje porabe surovin v družbi in doseganje povezanih ciljev trajnostnega razvoja, je »materialni odtis«, ki meri vsoto vseh surovin, uporabljenih vzdolž dobavne verige blaga in storitev, porabljenih v državi.

Orodje za analizo vročih točk SCP – Trajnostne potrošnje in proizvodnje - (SCP-HAT) je namenjeno identifikaciji žariščnih območij ne trajnostne proizvodnje in potrošnje, da bi podprlo določanje prednostnih nalog v nacionalnih politikah SCP in podnebnih politik.

Ločitev je lahko absolutna ali relativna. Absolutna ločitev se pojavi, ko je nek okoljski pritisk stabilen ali se zmanjšuje, medtem ko gospodarska gonilna sila narašča. Ločitev je relativna, če je stopnja rasti okoljsko pomembne spremenljivke pozitivna, vendar manjša od topnje rasti ekonomske spremenljivke (Eurostat, 2006).

Nastajanje in recikliranje komunalnih odpadkov v EU, 2018

Leta 2018 so največ komunalnih odpadkov na prebivalca ustvarili na Danskem (814 kg/prebivalca), v Luksemburgu (803 kg/prebivalca) in na Malti (663 kg/prebivalca); najmanj pa v Romuniji (272 kg/prebivalca), na Poljskem (315 kg/prebivalca) in na Češkem (351 kg/prebivalca). Za vse te države, tako kot za številne druge države članice, gre za povečanje glede na podatke iz leta 2015. Po podatkih EEA razlike v nastajanju odpadkov odražajo razlike v gospodarski blaginji med državami (saj bogatejše države običajno proizvedejo več komunalnih odpadkov na prebivalca). Hkrati podatki kažejo na velike razlike v uspešnosti stopnje recikliranja med državami članicami EU. V letu 2018 je samo osem držav: Avstrija, Belgija, Danska, Nemčija, Italija, Litva, Nizozemska, Slovenija oddalo v reciklažo  vsaj polovico komunalnih odpadkov; najuspešnejša je Nemčija. Finska, Francija, Luksemburg, Švedska in Združeno kraljestvo so oddale v reciklažo malo manj kot polovico svojih komunalnih odpadkov (med 42 - 49 %). Najmanj recikliranja odpadkov so zabeležili v Romuniji, Malti in na Cipru (opomba: podatki, sporočeni za Ciper, so iz leta 2017. Povprečje EU28 temelji na povprečju količine za leto 2018, sporočene za vseh 28 držav članic, z izjemo Cipra).

Materialni odtis gospodinjstev na Finskem, 2012

Eden od objavljenih strokovnih člankov ocenjuje materialne odtise gospodinjstev, ki živijo na minimalnem socialnem prejemku na Finskem, in obravnava posledice v smislu okoljske in socialne trajnosti. Gospodinjstva z nizkimi dohodki imajo nižji materialni odtis od povprečja in večina materialnih odtisov je pod socialno vzdržno raven potrošnje, ki temelji na spodobnih minimalnih dohodkih. Vendar pa je količina virov, ki jih večina gospodinjstev porabi, še vedno vsaj dvakrat višja, kot je potrebna za okoljsko trajnost. Ukrepi pa bi morali biti usmerjeni predvsem v zmanjšanje materialnih odtisov premožnejših gospodinjstev.

Grafično predstavljeni rezultati študije razkrivajo, da se je materialni odtis sodelujočih samskih gospodinjstev gibal od 7 do 35 ton na leto, kar pomeni, da je bila 5-kratna razlika med gospodinjstvi, ki so porabila najmanj, in tistimi, ki so porabila največ. Brez teh dveh skrajnosti bi se materialni odtisi gibali med 11,4 in 26,8 tonami na leto, kar bi pomenilo največjo možno razliko zgolj s faktorjem 2,5. Rezultati kažejo, da je šest gospodinjstev preseglo materialni odtis na podlagi zmožnosti glede na spodoben minimalni dohodek, vendar so še vedno ostali pod ravnjo povprečnega Finca. Sorazmerno večji materialni odtis teh gospodinjstev je bila posledica potovanja, najema poletne koče in / ali rednejše uporabe osebnega avtomobila.

V kasnejših raziskavah na Finskem je bila uvedena trajnostna letna ciljna raven osmih (8) ton na osebo kot sprejemljiv materialni odtis gospodinjstva.

Materialni odtis držav članic

Leta 2019 osem držav ostaja pod vrednostjo EU, ki znaša 14,6 tone na prebivalca; v dvajsetih državah je materialni odtis na prebivalca višji od vrednosti v EU. Razpon med najvišjim in najnižjim odtisom je precej velik s približno 22 tonami. Finska, Romunija, Estonija in Luksemburg imajo največji materialni odtis z okoli 28–29 tonami na prebivalca. Nizozemska ima najnižji odtis s 7,4 tone na prebivalca, Slovenija pa blizu 15 ton na prebivalca. Razvoj RMC (poraba surovin) na prebivalca za posamezne države kaže raznoliko sliko. V primerjavi z letom 2010 je petnajstim državam v teh letih uspelo zmanjšati materialni odtis; šest držav je svoj materialni odtis zmanjšalo za več kot četrtino. Trinajst evropskih držav je zabeležilo povečanje RMC na prebivalca. Odtis Romunije se je z leti podvojil. Grčija in Španija pa sta zmanjšali svoj odtis za približno tretjino. Na splošno ima večina sredozemskih držav materialni odtis leta 2019 nižji kot leta 2010. Materialni odtis Avstrije, Švedske, Švice, Nemčije in Francije je bolj ali manj na enaki ravni kot pred desetletjem.

Materialni odtis EU je leta 2020 znašal 13,7 tone na prebivalca.

Materialni odtis gospodinjstev v Nemčiji, 2019

Podatki v grafu so predstavljeni v decilih. To pomeni, da so uporabniki razdeljeni na deset skupin glede na višino dohodka. Decil 1 predstavlja 10 % uporabnikov z najmanjšim skupnim materialnim odtisom in praviloma najnižjim dohodkom,  decil 10 pa predstavlja 10 % uporabnikov z največjim skupnim materialnim odtisom in praviloma najvišjim dohodkom.

Mobilnost, stanovanje in prehrana predstavljajo največji odtis v gospodinjstvih. Medtem ko se materialni odtis za stanovanje in prehrano ne razlikuje bistveno med decilnimi skupinami, se materialni odtis za mobilnost znatno povečuje v skupinah z višjimi decili oziroma dohodki. Zdi se, da materialni odtis za mobilnost v večji meri razlikuje uporabnike. Predvsem najnižja skupina uporabnikov kaže materialni odtis, ki je 73 % manjši od odtisa skupine z najvišjim decilom. Torej materialni odtis raste z večanjem dohodka; ljudje z občutno nižjimi dohodki večinoma izkazujejo razmeroma majhne materialne odtise. Ljudje z veliko višjimi dohodki imajo v večini večji materialni odtis. (Buhl et al. 2018).

Odtis potrošnje po državah članicah, 2020

Odtis potrošnje ocenjuje okoljske vplive potrošnje blaga na okolje (vključno z vplivi proizvodnje in trgovine). Odtis potrošnje ima pristop od spodaj navzgor (ocena življenjskega cikla na podlagi procesa) in upošteva vplive potrošnje državljanov na področju hrane, mobilnosti, stanovanj, gospodinjskih dobrin in naprav.

V grafu Contributing per area of consumption to overall consumption footprint – Koliko posamezna področja porabe v skupnemu odtisu porabe prispevajo k podnebnim spremembam je predstavljen odtis potrošnje po državah članicah. Kaže, da z največjim odtisom potrošnje po posameznih petih področjih največ prispevajo k podnebnim spremembam Luksemburg, Danska, Malta, Ciper, Nemčija, Italija in Irska, najmanj pa Bolgarija, Romunija in Slovaška. Slovenija je na sredini med državami.

Politični in poslovni pristopi k zmanjšanju materialnega odtisa

Generalni direktorat za okolje EK je sodeloval s Skupnim raziskovalnim centrom Evropske komisije (JRC IES) in drugimi službami Evropske komisije pri razvoju usklajene metodologije za izračun okoljskega odtisa izdelkov in organizacij (vključno z ogljikom). Končni metodi, imenovani okoljski odtis izdelka (PEF) in okoljski odtis organizacije (OEF), sta bili objavljeni leta 2013 kot priloga k priporočilu Komisije o uporabi skupnih metod za merjenje in sporočanje okoljske uspešnosti izdelkov in organizacij v življenjskem ciklu. Obe metodi sta tesno povezani in imata veliko skupnih elementov. JRC upravlja s spletno stranjo »Evropska platforma za oceno življenjskega kroga« (EPLCA), na kateri so predstavljena tudi odtis potrošništva in kalkulator za odtis potrošnikov. EPLCA je baza znanja EU, ki se odziva na poslovne in politične potrebe EU glede trajnostne proizvodnje in potrošnje.

Evropska komisija je torej razvila okvir, ki temelji na oceni življenjskega kroga (LCA) za spremljanje razvoja celotnega okoljskega odtisa proizvodnje in potrošnje EU ter primerjavo odtisa z mejami planeta. Okvir omogoča ovrednotenje vloge področij potrošnje in izdelkov. Odtis potrošnje na prebivalca ocenjuje okoljske vplive potrošnje povprečnega državljana, vključno s petimi področji potrošnje, in sicer za hrano, stanovanje, mobilnost, gospodinjske naprave in dobrine s 165 reprezentativnimi izdelki. Ta sestava omogoča prepoznavanje skupin izdelkov in izdelkov z najpomembnejšo vlogo pri vplivih naših potrošniških vzorcev.

Kazalnika domačega odtisa in odtisa potrošnje odgovarjata na ključne izzive, ki jih predstavlja potreba po sistemski in celostni oceni prehoda k trajnosti, in predstavljata ključni nabor kazalnikov za podporo ambicijam Evropskega zelenega dogovora, kot je krožno gospodarstvo (Circular Economy Action načrt), ničelno onesnaževanje (akcijski načrt ničelnega onesnaževanja), trajnostna pridelava hrane (strategija od vil do vilic) in ohranjanje biotske raznovrstnosti (strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030). Poleg tega je ocenjevanje okoljskih vplivov potrošnje blaga in storitev ključnega pomena za doseganje cilja trajnostnega razvoja o odgovorni proizvodnji in potrošnji (SDG 12). Objavljen je tudi kalkulator potrošnikovega odtisa, ki omogoča državljanom EU, da izračunajo vpliv svojih potrošniških vzorcev na okolje in ocenijo, kako lahko spremembe v njihovem življenjskem slogu vplivajo na njihov osebni odtis.  (https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ConsumerFootprint.html)

WBCSD (World Business Council for Sustainable development) je razvil orodje za merjenje materialnega odtisa življenjskega sloga (Lifestyle Material Footprint).Upošteva šest glavnih življenjskih področij, ki so odgovorna za največji delež porabe materialov/snovi, povezanih z življenjskim slogom, Ti so:

1.Hrana in prehrana. Primer: poraba 1 kg govejega mesa znaša 46,2 kg materialnega odtisa; 1 kg paradižnika ima materialni odtis 2,09 kg.

2 . Stanovanje, vključno s stanovanjsko infrastrukturo, porabo energije in neposredno porabo vode. Primer: 1 kWh električne energije, proizvedene v elektrarnah na premog, ima materialni odtis 8,5 kg; 1 kWh električne energije, ustvarjene z vetrno močjo, ima materialni odtis 0,09 kg.

3. Mobilnost, vključno z mobilno infrastrukturo in prevoznimi sredstvi, kot so hoja in uporaba avtomobila, kolesa, javnega in zračnega prometa, tako za vsakdanjo mobilnost kot za turizem. Primer: 1 km prevožen z avtomobilom ima materialni odtis 2,02 kg / prebivalca; 1 km potovanja z letalom ima materialni odtis 0,4 kg / prebivalca; 1 km vožnje z vlakom ima materialni odtis 0,29 kg / prebivalca; 1 km vožnje s kolesom ima materialni odtis 0,05 kg / prebivalca.

4. Izdelki, razvrščeni v 7 skupin: električne in elektronske naprave, oblačila, čevlji, kozmetika in osebna nega, nakit, pohištvo in izdelki iz papirja. Primer: 1 kg losjona za telo ima materialni odtis 3,7 kg.

5. Prosti čas, vključno s športom, hobiji, kulturnimi in družabnimi dejavnostmi. Primer: 1h preživeta v fitnes centru ima materialni odtis 6,14 kg.

6. Drugi nameni, npr. hišni ljubljenčki. Primer: mačka ima ocenjen materialni odtis 3.000 kg na leto.


Metodologija

Cilji so povzeti po: OZN Agendi 2030 s 17 globalnimi cilji trajnostnega razvoja

Ključna za to področje sta cilj 8 in cilj 12

https://sdg-tracker.org/sustainable-consumption-productionhttps://sdg-tracker.org/economic-growthhttps://unstats.un.org/sdgs/metadata/files/Metadata-08-04-01.pdf

Cilja trajnostnega razvoja (SDG) 8 (Dostojno delo in gospodarska rast) in 12 (Odgovorna potrošnja in proizvodnja) sta usmerjena na doseganje trajnostnega upravljanja in učinkovite rabe naravnih virov do leta 2030. Tudi cilj krožnega gospodarstva je povečanje materialne učinkovitosti z upočasnitvijo, zapiranjem in oženjem energetskih in materialnih zank.

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

1. Ločitev (decoupling) od uporabe surovin

Orodje za analizo žarišč za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (SCP-HAT), OZN za okolje, oddelek za gospodarstvo (The SCP Hotspots Analysis Tool (SCP-HAT), UN Environment, Economy Division. Orodje je razvila WU na Dunaju v sodelovanju s CSIRO ob prijazni podpori Univerze v Sydneyju in IELaba, ki sta zagotovila bazo podatkov GLORIA.

http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/about-us/, http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-1-country-profile/http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-2-scp-hotspots/

Orodje za analizo žarišč za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (SCP-HAT) združuje v en sam okvir nacionalne okoljske in družbene podatke (tj. teritorialne račune) z informacijami o trgovanju za oceno kazalcev pritiska in vpliva na okolje v celotni ponudbi (t.i. odtisi).

Za oceno kazalcev tipa odtisa se uporabljata dva pristopa: okoljsko razširjena analiza večregionalnih vhodov in izhodov (EE-MRIO) in ocena vpliva življenjskega cikla (LCIA).

http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/methods/

Cilj orodja za analizo žarišč za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo (SCP-HAT) je določiti območja žarišč nevzdržne proizvodnje in potrošnje. Orodje je pripravila Iniciativa za življenjski cikel (Life Cycle Initiative ) skupaj z Mrežo en planet (One Planet Network) in Mednarodnim panelom OZN za vire (International Resource Panel). Prvi modul vsebuje ključne informacije o uspešnosti države v okviru politik, povezanih s SCP (Trajnostna potrošnja in proizvodnja). V drugem modulu je za analizo žarišč ne-trajnostne potrošnje in proizvodnje na ravni države in sektorja na voljo širok razpon kazalnikov SCP. Rezultati pomagajo prepoznati področja, kjer je potrebno politično delovanje.

2. Nastajanje in recikliranje komunalnih odpadkov v EU

Kazalci krožnega gospodarstva, Trajnostno upravljanje z viri, Generiranje in recikliranje komunalnih odpadkov, Evropska komisija, Direktorat za okolje

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/sustainable-resource-management_enhttps://ec.europa.eu/eurostat/web/environment/methodology

https://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-manuals-and-guidelines/-/ks-gq-18-006

3. Podatki za Finsko: Michael Lettenmeier, Independent Researcher

https://www.researchgate.net/publication/273910358_Material_Footprint_of_Low-Income_Households_in_Finland-Consequences_for_the_Sustainability_Debate

Podatki za Finsko so povzeti iz poročila, za katerega so bili podatki zbrani z intervjuji in vprašalnikom o vzorcih potrošnje 18 samskih gospodinjstev. Rezultate primerjajo s študijo o gospodinjstvih z različnimi stopnjami dohodka, s povprečnimi vzorci potrošnje in z dostojnimi minimalnimi referenčnimi dohodki.

Drugi, kasnejši strokovni prispevek predstavlja rezultate iz več projektov in študij, ki so analizirale materialne odtise finskih gospodinjstev na mikro ravni in razvile možnosti za prehod k trajnostni potrošnji gospodinjstev. Začeli so pred 10 leti z vzpostavitvijo baze podatkov in metodologijo za oceno materialnega odtisa potrošnje gospodinjstev. Prvi projekti so se tako osredotočili na analizo materialov odtisov življenjskega sloga in razumevanje dejstev, ki so za njimi. V poznejši študiji je bila uvedena trajnostna letna ciljna raven osmih ton na osebo kot sprejemljiv materialni odtis gospodinjstva. Na podlagi tega so bili v poskusih z gospodinjstvi in ​​drugimi akterji v zadnjih projektih razviti in izvedeni ukrepi za prehod v zastavljeni cilj. Trenutno si občine, zasebni in izobraževalni akterji skupaj prizadevajo, da bi gospodinjstva sistematično zmanjšala svoj materialni odtis. Razberemo, da je zasnovana metodologija za materialni odtis življenjskega sloga primerna za zagotavljanje ustreznega vpogleda v porabo gospodinjstev, ponazoritev ciljev trajnosti in olajšanje prehoda k trajnostnemu načinu življenja.

- Metodologija za izračun materialnega odtisa življenjskega sloga, december 2016

Izraz materialni odtis za gospodinjsko potrošnjo je vzpostavil Lettenmeier et al. (2009) in temelji na MIPS (vnos materiala na enoto storitve) metodologiji (Schmidt-Bleek, 1993). MIPS meri skupno količino materialov, ki so bili izvzeti ali premaknjeni iz njihovega prvotnega mesta v življenjskem ciklu izdelka ali storitve. Vključuje pet materialnih kategorij: abiotski in  biotski naravni viri, erozije v kmetijstvu in gozdarstvu ter parametri vode in zraka. https://docs.wbcsd.org/2016/12/WBCSD_Methodology_Material_Footprint.pdf

4. Materialni odtis v EU

Eurostat, Material flow accounts statistics - material footprints

https://ec.europa.eu/eurostat/web/environment/methodologyhttps://ec.europa.eu/eurostat/en/web/products-manuals-and-guidelines/-/…

5. Materialni odtis gospodinjstev v Nemčiji

Predstavljeni so rezultati analize podatkov, ki so bili vnešeni v spletni Kalkulator materialnega odtisa.

Materialni odtis zadevne študije se izračuna na podlagi življenjskega cikla materialnih vložkov vseh dobrin in storitev, ki jih uporablja gospodinjstvo oziroma v njem živeče osebe. Medtem ko se vsi izračuni nanašajo na enega posameznika (osebo na leto), je nekatera področja porabe mogoče izračunati le z upoštevanjem drugih članov gospodinjstva (npr. odtis porabe električne energije). Raba materialnih virov vključuje naravne materialne vire, potrebne za pridobivanje surovin (vključno s tistimi za recikliranje), proizvodnjo in uporaba predelanih materialov, izdelke in storitve za zasebno porabo ter vse druge dejavnosti, ki se izvajajo za izpolnjevanje gospodinjskih potreb. Zasebna potrošnja je osebna potrošnja potrošnikov za hrano, stanovanja, energetika, oblačila, zdravje, prosti čas, izobraževanje, komunikacije, transport kot tudi hotelske in restavracijske storitve. Torej postopki izračuna materialnega odtisa, uporabljeni v analizi, temeljijo na obračunavanju materialnega toka izdelkov v celotnem življenjskem krogu izdelkov in storitev, ki zajemajo tudi neuporabljeno ekstrakcijo in neposredni izračun materialnega odtisa iz informacij, ki jih potrošniki posredujejo v enem anketiranju. https://epub.wupperinst.org/frontdoor/deliver/index/docId/7320/file/7320_Buhl.pdf

6. Odtis potrošnje

Skupno raziskovalno središče (JRC) je skupaj z GD za okolje razvilo indikator odtisa potrošnje, ki temelji na oceni življenjskega kroga (LCA). Odtis potrošnje ocenjuje vplive potrošnje na okolje s pomočjo petih košaric reprezentativnih izdelkov (BoP), in sicer hrane, stanovanj, mobilnosti, gospodinjskih dobrin in aparatov. Za vsako področje potrošnje je bila določena košarica z izbiro najbolj uporabljanih skupin izdelkov in reprezentativnih izdelkov na podlagi statističnih podatkov o potrošnji, kar pomeni skupno približno 160 reprezentativnih izdelkov. (https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ConsumerFootprint.html)

Za vsak reprezentativni izdelek je intenzivnost porabe (npr. dejanska poraba = domači + uvoz - izvoz) količinsko opredeljena na podlagi razpoložljivih statističnih podatkov (npr. Prodcom5, Comext6) in vplivi njihovega življenjskega cikla na okolje se izračunajo z modelom LCA. Ocena ima pristop od zibelke do groba: od pridobivanja surovin do upravljanja ob koncu življenjske dobe. Za dokončanje inventarja življenjskega cikla reprezentativnih izdelkov odtis potrošnje uporablja podatke o ozadju iz podatkovnih baz inventarja življenjskega cikla. Po priporočilih Evropske komisije je izbrana metoda iz okoljskega odtisa, ki zajema 16 indikatorjev vplivov na okolje.

LCA je opredeljen s standardom ISO 14040 kot zbiranje in vrednotenje vložkov, izhodov in potencialnih okoljskih vplivov sistema izdelka skozi njegov življenjski cikel. V skladu s tem standardom in z glavnim namenom podpreti izvajalce LCA pri operacionalizaciji LCA so bili razviti drugi kodeksi ravnanja. V kontekstu EU je Skupno raziskovalno središče Evropske komisije izdalo mednarodni referenčni sistemski priročnik Life Cycle Data. Od leta 2013 je Evropska komisija za izboljšanje primerljivosti LCA, ki se uporablja za izdelke in organizacije, uvedla metode okoljskega odtisa.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: kg na prebivalca, deleži

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

(hiperlink do podatkov

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Ločitev razvoja od porabe surovin (decoupling), Slovenija

 

%

http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-2-scp-hotspots/

 

http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-1-country-profile/

 

1991 - 2018

 

Letno

23. 10. 2022

da

Nastajanje in recikliranje komunalnih odpadkov v EU, 2018

Kg na prebivalca,

%

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/sustainable-resource-management_en

 

2018

 

Letno

23. 10. 2022

da

Materialni odtis gospodinjstev na Finskem, 2012

Tone na prebivalca

https://www.researchgate.net/publication/273910358_Material_Footprint_of_Low-Income_Households_in_Finland-Consequences_for_the_Sustainability_Debate

 

2012

 

 

23. 10. 2022

da

Materialni odtis evropskih držav

Tone na prebivalca

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Material_flow_accounts_statistics_-_material_footprints#Material_footprint_of_European_countries

 

2010 in 2019

 

Letno

23. 10. 2022

da

Materialni odtis gospodinjstev v Nemčiji, 2019

 

Tone na prebivalca

https://epub.wupperinst.org/frontdoor/deliver/index/docId/7320/file/7320_Buhl.pdf

 

2019

 

 

23. 10. 2022

da

Potrošniški odtis po državah članicah, 2020

Tone CO2 ekv.

https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ConsumptionFootprintPlatform.html

2010 - 2020

 

Letno

25. 10. 2022

da

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 1, 2, 3

1 = globalno,

2 = EU,

3 = nacionalno

Točnost uporabljenih podatkov: 1 in 2

1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3 = interni podatki

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1 in 5

1 = vsaj 10-leten niz podatkov,

2 = vsaj 5leten niz podatkov

3 = manj kot 5-leten niz podatkov

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah):

1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne,

2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni 

3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

• Material use and development, Orodje za analizo žarišč SCP, http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/http://scp-hat.lifecycleinitiative.org/module-1-country-profile/

https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/sustainable-resource-management_enhttps://unstats.un.org/sdgs/metadata/files/Metadata-08-04-01.pdf

• Eco-innovation, sustainable resource management, https://ec.europa.eu/environment/ecoap/indicators/sustainable-resource-…

• Material Footprint of Low-Income Households in Finland—Consequences for the Sustainability Debate, Michael Lettenmeier, Senja Laakso, Tuuli Hirvilammi, Satu Lähteenoja, ResearchGate, June 2012

https://www.researchgate.net/publication/273910358_Material_Footprint_of_Low-Income_Households_in_Finland-Consequences_for_the_Sustainability_Debate#pf8

• Material footprint of European countries

https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php?title=Material_flow_accounts_statistics_-_material_footprints#Material_footprint_of_European_countries

• The Material Footprint of private households in Germany, 2019, J. Buhl, C. Liedtke, J. Teubler, K. Bienge, Wuppertal Institut für Klima, Umwelt, Energie gGmbH, Wuppertal, Germany and Industrial Design, Folkwang University of the Arts, Essen, Germany

https://wupperinst.org/en/topics/resources/calculating-resourceshttps://epub.wupperinst.org/frontdoor/deliver/index/docId/7320/file/7320_Buhl.pdf

• SUSTAINABLE DEVELOPMENT GOAL 12, Ensure sustainable consumption and production patterns,  https://sdg-tracker.org/sustainable-consumption-production

Lifestyle Material Footprint of Finnish Households – Insights, Targets, Transitions, Michael Lettenmeier, Springer, Factor X - Challenges, Implementation Strategies and Examples for a Sustainable Use of Natural Resources, 30 September 2017, https://link.springer.com/chapter/10.1007/978-3-319-50079-9_25

• The Association for Supply Chain Management (ADCM) in WBCSD – World Business Council for Sustainable development, Lifestyle Material Footprint, 2016

https://docs.wbcsd.org/2016/12/WBCSD_Methodology_Material_Footprint.pdf

• Razvoj metod PEF in OEF, EK, 2013, https://ec.europa.eu/environment/eussd/smgp/dev_methods.htm

• Odtis potrošnje in potrošnikov, JRC, https://eplca.jrc.ec.europa.eu/ConsumerFootprint.htmlhttps://eplca.jrc.ec.europa.eu/ConsumptionFootprintPlatform.html

https://eplca.jrc.ec.europa.eu/sustainableConsumption.html


Related indicators