Kazalec prikazuje prodajo aktivnih snovi, ki sestavljajo fitofarmacevtska sredstva (FFS) ter porabo FFS na hektar obdelovalnih zemljišč (njive, vrtovi in trajni nasadi).

Kazalec ne upošteva (zaradi nerazpoložljivosti zanesljivih podatkov) porabe FFS na drugih nekmetijskih zemljiščih (npr. železnice, ceste, zelenice, golf igrišča in druga športna igrišča), kjer se prav tako izvajajo ukrepi varstva rastlin ob uporabi FFS. Ta kategorija zemljišč predstavlja v Sloveniji po različnih ocenah tudi več kakor 50.000 ha. Zaradi tega so trenutni podatki porabe FFS na hektar obdelovalnih površin višji kot bi bili, če bi upoštevali dejanske površine kjer se FFS uporabljajo.

FFS so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki so namenjeni varstvu rastlin oziroma rastlinskih proizvodov. Aktivne snovi imajo splošni ali posebni učinek na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode.

Sredstva za varstvo rastlin (fitofarmacevtska sredstva, podskupina pesticidov) so aktivne snovi ali njihovi pripravki, ki učinkujejo na škodljive organizme ali rastline, dele rastlin ali rastlinske proizvode in tako varujejo rastline. V Sloveniji spremljamo porabo sredstev za varstvo rastlin od leta 1992, ko smo jih skupaj porabili 2.031 ton. Glede na izhodiščno leto se je njihova poraba v naslednjih dvajsetih letih skoraj razpolovila in je leta 2012 znašala le še 1.058 ton. Trend zmanjševanja sredstev za varstvo rastlin se je v zadnjem 10-letnem nekoliko upočasnil, zadnji dostopni podatki pa kažejo, da smo v letu 2021 skupaj porabili 914 ton, kar je najmanjša količina odkar spremljamo njihovo porabo.

Pri porabi sredstev na enoto površine obdelovalne površine (njivske površine, vrtovi in trajni nasadi) obstajajo precejšnja nihanja med leti, ki so predvsem posledica vremenskih razmer. Primerjava 10-letnih povprečij med leti 2000-2009 in pa 2010-2020 je pokazala upad njihove porabe iz 6,7 na 5,4 kg a.s. na hektar. V zadnjem letu spremljanja (2021) pa se je poraba še zmanjšala na 4,5 kg a.s. na hektar.

Pri obravnavi prikazane porabe na hektar obdelovalne površine je treba upoštevati, da je le-ta nekoliko precenjena, saj podatek o zemljiščih ne zajema vseh površin, na katerih se uporabljajo sredstva za varstvo rastlin (kmetijska zemljišča ne-kmetov, zelenice, športna igrišča, ceste, ipd.).

Poraba fitofarmacevtskih sredstev na hektar obdelovalnih zemljišč v Sloveniji je večja kot v večini drugih držav EU, vendar pa primerljiva z državami s podobnimi vrstami gojenih rastlin in podobnimi pridelovalnimi razmerami. Za Slovenijo je značilen velik delež trajnih nasadov – sadovnjakov, vinogradov in hmeljišč, na katerih je poraba sredstev za varstvo rastlin (predvsem fungicidov) na hektar precej večja kot pri žitih in večini okopavin. Fungicidi predstavljajo več kot 2/3 vseh uporabljenih sredstev za varstvo rastlin v Sloveniji, med njimi skoraj polovico celotne porabe predstavljajo za okolje manj obremenjujoči anorganski fungicidi na podlagi žvepla.

Trend zmanjševanja porabe herbicidov je v veliki meri posledica uporabe novejših skupin pripravkov z manjšim odmerkom aktivne snovi na hektar in precejšnjih sprememb v setveni strukturi, manj pa zaradi nadomeščanja uporabe herbicidov z nekemičnimi metodami varstva rastlin. V zadnjih dvajsetih letih se je v poljedelskem kolobarju namreč močno zmanjšala površina s kulturami, ki zahtevajo bolj intenzivno rabo sredstev za varstvo rastlin (ozimna žita, koruza, krompirjem, oljna ogrščica). V istem obdobju se je površina posejana s travno in travno deteljnimi mešanic povečala za več kot 10.000 ha. Poraba insekticidov, ki predstavljajo manj kot dvajsetino vseh uporabljenih pesticidov, se spreminja predvsem v odvisnosti od vremenskih razmer, ki vplivajo na razvoj škodljivcev. Registracijo, promet in uporabo sredstev za varstvo rastlin zaradi varstva potrošnikov kmetijskih pridelkov in varstva okolja – predvsem vodnih virov – ureja zakonodaja, kjer veljajo posebne omejitve uporabe znotraj vodovarstvenih območjih.