[OP14] Ozaveščenost javnega in storitvenega sektorja o energetski učinkovitosti v poslovnih prostorih
Ključno sporočilo
Velika večina organizacij javne uprave in podjetij v pisarniških prostorih meni (banke, zavarovalnice, pošte in drugi upravni in pisarniški prostori), da je povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov zelo pomembno. Približno tri četrtine organizacij v obeh sektorjih razmišljajo, kako bi energijo rabili učinkoviteje. Za približno tretjino organizacij iz obeh sektorjev, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, je glavni namen učinkovitejše rabe energije zmanjšanje količinske porabe energije v svojih poslovnih prostorih. Po letu 2013 se je povečal delež organizacij, ki se v celoti strinjajo, da je povečanje energetske učinkovitosti pomembno. Zmanjšal pa se je delež organizacij, ki razmišljajo, kako bi energijo rabile bolj učinkovito, in delež organizacij, ki imajo predvidena finančna sredstva za povečanje energetske učinkovitosti.
Definicija
Kazalec prikazuje ozaveščenost organizacij javne uprave in podjetij storitvenega sektorja v pisarniških prostorih glede energetske učinkovitosti, razpoložljivost predvidenih finančnih sredstev za povečanje energetske učinkovitosti in namen učinkovite rabe energije v njihovih poslovnih prostorih.
Ozaveščenost organizacij o energetski učinkovitosti ocenjujemo s pomočjo analize rezultatov, v kakšnem obsegu se organizacije strinjajo s trditvijo »Povečevanje energetske učinkovitosti naših poslovnih prostorov se nam zdi zelo pomembno« in »Ali razmišljate o tem, kako bi energijo rabili bolj učinkovito?«
Podatki, ki jih prikazuje kazalec, odražajo stanje v obdobju od leta 2013 do 2020. Upoštevati moramo, da je bila Raziskava REUS JSS 2020 izvedena na začetku pandemije virusa SARS-CoV-2 (COVID-19) in je število anketiranih organizacij (N=430) posledično manjše kot v letu 2013 (N=744).
Grafi
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| sploh ne drži [%] | ne drži [%] | niti niti [%] | drži [%] | popolnoma drži [%] | |
|---|---|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 0 | 0 | 1,81 | 47,67 | 49,43 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 0,41 | 0,68 | 5,06 | 53,06 | 40,11 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 1,57 | 0 | 5,95 | 47,93 | 44,55 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 0 | 2,76 | 10,23 | 53,66 | 32,62 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 1,69 | 0,69 | 5,64 | 45,17 | 45,24 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 1,00 | 1,09 | 6,78 | 48,70 | 41,87 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| ne vem/b.o. [%] | ne [%] | da [%] | |
|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 17,51 | 5,10 | 77,39 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 10,65 | 5,47 | 83,88 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 11,37 | 16,76 | 71,87 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 5,46 | 13,63 | 80,91 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 15,27 | 11,81 | 72,93 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 7,13 | 8,76 | 84,10 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| znižati stroške [%] | znižati količinsko porabo energije [%] | zmanjšati vpliv na okolje [%] | ohraniti stroške na sedanjem nivoju, kljub povečanju obsega storitev oziroma proizvodnje [%] | ohraniti sedanjo količinsko porabo energije, kljub povečanju obsega storitev oziroma proizvodnje [%] | ne vem, b.o., drugo [%] | |
|---|---|---|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 48,46 | 30,78 | 14,32 | 2,83 | 2,20 | 1,42 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 62,34 | 23,01 | 7,40 | 0,99 | 3,10 | 3,17 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 35,92 | 36,68 | 12,53 | 4,37 | 8,13 | 2,37 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 50,35 | 23,73 | 9,30 | 6,45 | 8,41 | 1,76 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 38,42 | 31,71 | 13,44 | 4,10 | 10,69 | 1,64 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 58,09 | 17,66 | 9,86 | 5,43 | 7,00 | 1,95 |
Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS, Informa Echo d.o.o., 2020
| ne vem/b.o. [%] | nimamo v planu [%] | imamo predvidena sredstva [%] | |
|---|---|---|---|
| Organizacije javne uprave (2020) | 59,15 | 34,52 | 6,34 |
| Organizacije javne uprave (2013) | 27,43 | 55,46 | 17,11 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2020) | 43,42 | 44,63 | 11,95 |
| Podjetja v pisarniških prostori (2013) | 26,92 | 52,49 | 20,60 |
| Vse anketirane organizacije (2020) | 49,73 | 37,64 | 12,62 |
| Vse anketirane organizacije (2013) | 33,23 | 47,06 | 19,72 |
Cilji
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 vsebuje dolgoročne cilje, usmeritve in naloge na področju varstva okolja, ohranjanja narave in upravljanja z vodami, zlasti pa – na podlagi ocene stanja vseh delov okolja – določa cilje in ukrepe za doseganje ciljev, kot so:
- Zmanjšanje rabe fosilnih virov energije ter povečanje energetske učinkovitosti
- Zagotovitev prehoda v nizko ogljično družbo, ki učinkovito ravna z viri energije
- Vzgoja in izobraževanje za varstvo okolja
- Raziskave, razvoj in inovacije za varstvo okolja
- Izboljšanje zbirke znanja in podatkov za okoljsko politiko
- Vključevanje ciljev varstva okolja v politike drugih sektorjev
- Krepitev dialoga in sodelovanja med akterji varstva okolja
Poleg tega je treba upoštevati tudi cilj Nacionalnega energetskega podnebnega načrta (NEPN, sprejet na Vladi RS dne 28.2.2020):
- Do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za najmanj 35 %; in cilj evropske komisije v okviru zelenega dogovora (The Green Deal):
- Graditi in renovirati na energetsko in snovno učinkovit način.
Komentar
Skoraj vse organizacije javne uprave (97 %) oz. skoraj vsa podjetja v pisarniških prostorih (93 %) so z odgovorom »popolnoma drži« oz. »drži« potrdili, da se jim zdi povečanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov zelo pomembno (Slika OP14-1). Ta rezultat je za oba sektorja boljši od skupnega rezultata vseh anketiranih organizacij (90 %). Pri tem se skoraj polovica organizacij javne uprave (49 %) oz. podjetij v pisarniških prostorih (45 %) popolnoma strinja s to trditvijo. Glede na merjenje v letu 2013 smo opazili pozitiven trend: za 12 odstotnih točk se je povečal delež podjetij v pisarniških prostorih (2020: 45 %, 2013: 33 %), za 9 odstotnih točk pa delež organizacij javne uprave (2020: 49 %, 2013: 40 %), ki se popolnoma strinjajo, da je povečevanje energetske učinkovitosti poslovnih prostorov pomembno.
Dobre tri četrtine (77 %) organizacij javne uprave in slabe tri četrtine (72 %) podjetij v pisarniških prostorih razmišljajo, kako bi energijo rabili bolj učinkovito (Slika OP14-2). Primerjava rezultatov z merjenjem v letu 2013 kaže, da se je za 7 odstotnih točki zmanjšal delež organizacij javne uprave (2020: 77 %, 2013: 84 %), za 9 odstotnih točk pa delež podjetij v pisarniških prostorih (2020: 72 %, 2013: 81 %), ki razmišljajo, kako bi energijo rabili bolj učinkovito.
Primerjava rezultatov raziskave za leti 2013 in 2020 kaže na boljše razumevanje namena učinkovite rabe energije. Med tistimi organizacijami, ki razmišljajo o učinkoviti rabi energije, se je za 8 odstotnih točk povečal delež organizacij javne uprave (2020: 31 %, 2013: 23 %), za 13 odstotnih točk pa delež podjetij v pisarniških prostorih (2020: 37 %, 2013: 24 %), ki kot glavni namen učinkovite rabe energije navajajo, da želijo »znižati količinsko porabo energije« (Slika OP14-3). Posledično se je zmanjšal tako delež organizacij javne uprave (2020: 48 %, 2013: 62 %) kot delež podjetij v pisarniških prostorih (2020: 36 %, 2013: 50 %), za katere je nižanje stroškov glavni namen učinkovite rabe energije.
Raziskava REUS 2020 kaže, da imajo samo dobra desetina vseh anketiranih organizacij (13 %) oziroma dobra desetina podjetij v pisarniških prostorih (12 %) in samo majhen delež organizacij javne uprave (6 %) predvidena finančna sredstva za povečanje energetske učinkovitosti (Slika OP14-4). V primerjavi z merjenjem v letu 2013 se je ta delež med vsemi organizacijami zmanjšal za 7 odstotnih točk (2020: 20 %, 2013: 13 %) oz. za 11 odstotnih točk tako pri podjetjih v pisarniških prostorih (2020: 21 %, 2013: 12 %) kot pri organizacijah javne uprave (2020: 17 %, 2013: 6 %).
Metodologija
Cilji povzeti po:
- Uredbi (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (21. 12. 2018)
- Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO) za obdobje 2020–2030 960-VIII, (19. 12. 2019)
- Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu Republike Slovenije (NEPN), sprejet na Vladi RS 27.2.2020
- Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Evropski zeleni dogovor, COM(2019) 640 (11. 12. 2019)
Vir podatkov: Izvorna zbirka podatkov je Raziskava energetske učinkovitosti Slovenije - REUS za javni in storitveni sektor.
Skrbnik podatkov: Informa Echo d.o.o.
Obdobje prikaza podatkov: 2022
Datum zajema podatkov za kazalec: 28.12.2020
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Anketiranje smo izvajali od maja do avgusta v letu 2013 in od septembra do decembra v letu 2020.
Vzorec za anketiranje: Vzorec Raziskave REUS JSS v letu 2013 je bil 744 enot in v letu 2020 je bil 430 enot.
Vzorčenje: Vzorec je posredoval SURS. Vzorčni okvir predstavljajo deli stavb v Registru nepremičnin. Osnovna enota vzorčenja je del stavbe.
Vzorčni okvir: Odgovorni za spremljanje porabe energije oziroma oseba, ki je najbolj seznanjena z informacijami, vezanimi na rabo energije. Npr. direktor podjetja, pomočnik direktorja ali administrator, če gre za manjše podjetje, tehnični direktor, energetski manager, vodja vzdrževanja oz. investicij ali poslovodja, če gre za večje podjetje ali ustanovo. Pri odgovorih lahko pomagajo sodelavci.
Reprezentativnost: Podatki so uteženi in reprezentativni po naslednjih lastnostih:
- Realizirani vzorec je reprezentativen glede na dejansko rabo poslovnega prostora (in ne po tipu organizacije), klasificiranega v enega od petih razredov in glede na razred velikosti kvadrature.
- V poročilu se prikazujejo samo odgovori, na katere je odgovorilo vsaj 10 anketiranih organizacij.
Interpretacija podatkov glede na vzorčne enote
- Ker so podatki zbrani na ravni enot, torej posameznih delov stavb oziroma celotnih stavb, govorimo o rabi energije v stavbah, medtem ko pri rezultatih, ki kažejo na odnos do rabe energije, govorimo o organizaciji, ker gre za odnos organizacije, ki stavbo koristi.
Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:
Podatke, predstavljene v kazalcu, smo zbirali s pomočjo spletnega anketiranja (CAWI – Computer Assisted Web Interviewing).
Informacije o kakovosti kazalcev:
Kazalec je pripravljen na podlagi odgovorov reprezentativnega vzorca. Za celotno časovno vrsto so podatki primerljivi.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zbrani iz arhivskih podatkov posameznih raziskav REUS. Podatki so zanesljivi skladno z gotovostjo, ki izhaja iz velikosti vzorca glede na velikost populacije. Negotovost pri 95 % verjetnosti se giblje v razponu nekaj odstotkov.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Podatki temeljijo na deklarativni oceni anketirancev.
Skupna ocena kakovosti kazalca (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)
Relevantnost: 1
Točnost: 1-2 (deklarativna ocena anketirancev)
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1