Skupna raba energije se je leta 2015 zmanjšala že četrto leto zapored in je najnižja po letu 2000 ter občutno nižja od ciljne vrednosti za leto 2020. Najvišja raba je bila dosežena leta 2008, ko je bila 18,5 % višja. Največji delež so imela tekoča goriva, sledijo jedrska energija, trdna goriva in obnovljivi viri energije so imeli enak delež, najnižji delež pa so imela plinasta goriva. Delež fosilnih goriv v skupni rabi energije se zmanjšuje. Po letu 2005 se je skupna raba energije v Sloveniji zmanjšala za 9 % v EU-28 pa za 12 %.

Cene energentov so se v obdobju 2008 - 2014 zvišale. V istem obdobju se je najbolj, realno za 37 %, dvignila cena električne energije za gospodinjstva, sledi cena bencina NMB 95 s 34 %, cena ekstra lahkega kurilnega olja z 32 %, zemeljskega plina za industrijo z 25 %, dizelsko gorivo D2 se je podražilo za 24 %, zemeljski plin za gospodinjstva skoraj za 21 %, najmanj pa se je dvignila cena električne energije za industrijo in sicer za 4 %.

Ocenjuje se, da je bilo leta 2014 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 324 mio EUR subvencij (oziroma 212 mio EUR- preračunano v stalne cene leta 2000). Spodbude za okolje najbolj škodljive proizvodnje energije iz fosilnih goriv ter rabe fosilnih goriv so v letu 2014 predstavljale 37 % vseh pomoči v energetiki, medtem ko je znašal ta delež leta 2005 kar 74%. Na področju subvencioniranja proizvodnje iz obnovljivih virov energije in SPTE ter ukrepov učinkovite rabe energije je opazen precejšen napredek.

Uvozna odvisnost Slovenije se od leta 2008 počasi zmanjšuje. Leta 2014 je bila s 47 % dosežena najnižja vrednost po letu 2000, leta 2015 pa je znašala 48 %. Najbolj problematična je uvozna odvisnost pri plinastih gorivih, saj je Slovenija močno odvisna od uvoza iz Rusije.