Čeprav se je v obdobju 1990-2012 proizvodnja električne energije
in toplote povečala za 28 %, so se izpusti CO2, zlasti zaradi povečanja
učinkovitosti proizvodnje, zmanjšali za 0,6 %. Izpusti SO2 so se zmanjšali za 96
% zlasti zaradi namestitve razžveplalnih naprav in zamenjave goriv, pomemben pa
je tudi prispevek povečanja učinkovitosti proizvodnje. Izpusti NOx so se
zmanjšali za 42 % predvsem zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za
zmanjšanje izpustov NOx, izboljšave metodologije izračuna izpustov ter

V obdobju 1990-2015 se je količina izrabljenega jedrskega goriva, ki je edini visoko radioaktivni odpadek, v povprečju povečevala 5 % letno. Ker zadovoljivega trajnega načina skladiščenja odpadkov še ni, obstaja zaskrbljenost nad kopičenjem teh odpadkov.

Raba končne energije je bila leta 2014 za 4 % nižja glede na leto prej ter za 12,5 % nižja od rabe v letu 2008, ko je bila dosežena najvišja vrednost v opazovanem obdobju. Največ energije se porabi v prometu, sledijo sektorji predelovalne dejavnosti in gradbeništvo ter gospodinjstva, ostala raba pa ima najnižji delež. Nižja raba leta 2014 glede na 2008 je predvsem posledica gospodarske krize, pomemben pa je tudi vpliv izboljšanja učinkovitosti rabe energije. Raba leta 2014 je bila s 4.607 ktoe za 10 % nižja od cilja za leto 2020.

Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-28. Po letu 2007 se je zniževanje intenzivnosti rabe končne energije, z izjemo leta 2014, ustavilo. V zadnjih letih se je energetska intenzivnost najbolj zmanjšala v gospodinjstvih.