Čeprav se je v obdobju 1990-2012 proizvodnja električne energije
in toplote povečala za 28 %, so se izpusti CO2, zlasti zaradi povečanja
učinkovitosti proizvodnje, zmanjšali za 0,6 %. Izpusti SO2 so se zmanjšali za 96
% zlasti zaradi namestitve razžveplalnih naprav in zamenjave goriv, pomemben pa
je tudi prispevek povečanja učinkovitosti proizvodnje. Izpusti NOx so se
zmanjšali za 42 % predvsem zaradi izvajanja primarnih ukrepov na napravah za
zmanjšanje izpustov NOx, izboljšave metodologije izračuna izpustov ter

V obdobju 1990-2015 se je količina izrabljenega jedrskega goriva, ki je edini visoko radioaktivni odpadek, v povprečju povečevala 5 % letno. Ker zadovoljivega trajnega načina skladiščenja odpadkov še ni, obstaja zaskrbljenost nad kopičenjem teh odpadkov.

Raba končne energije je leta 2019 znašala 4.887 ktoe in se je po štirih letih naraščanja tokrat zmanjšala za 2 % glede na leto prej. Do zmanjšanja je prišlo v vseh sektorjih, z izjemo industrije. V obdobju 2000‒2019 se je raba končne energije povečala za 7,6 %. Največ energije, 40 %, se porabi v prometu, sledijo sektorji industrija, gospodinjstva in ostala raba. Od cilja za leto 2020 je bila raba končne energije leta 2019 nižja za 4,5 %. Na prebivalca je raba končne energije leta 2019 znašala 2,33 toe, s čimer je bila 7 % višja od povprečja za EU-28.

Slovenija je pri velikosti kazalca energetske intenzivnosti končne rabe energije precej slabša od povprečja EU-28. Po letu 2007 se je zniževanje intenzivnosti rabe končne energije, z izjemo leta 2014, ustavilo. V zadnjih letih se je energetska intenzivnost najbolj zmanjšala v gospodinjstvih.