KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu se je v obdobju 1992–2021 zmanjševal (za 104 %). Zmanjšanje je posledica manjšega vnosa fosforja z mineralnimi in živinskimi gnojili ter povečevanja odvzema s pridelkom kmetijskih rastlin, predvsem s krmo trajnega travinja. Do leta 2003 so bili značilni presežki med 11 in 16 kg na hektar, po letu 2003 pa so večinoma manjši od 5 kg na hektar. V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na hektar) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na hektar). Glede na založenost kmetijskih tal, nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države ni želeno.


Bilančni presežek fosforja (P) predstavlja razliko med vnosom P na kmetijska zemljišča in odvzemom P s kmetijskih zemljišč s pridelkom kmetijskih rastlin. Skupen vnos je vsota P, ki ga na kmetijska zemljišča vnesemo z živinskimi gnojili, z mineralnimi gnojili, z drugimi organskimi gnojili (blata čistilnih naprav, komposti, digestati) ter P, ki pride na kmetijska zemljišča s semenom in sadilnim materialom. Odvzem P predstavlja P v pospravljenih rastlinskih pridelkih. Dolgoleten bilančni presežek P vodi v povečanje zalog P v tleh in predstavlja potencialno nevarnost za vode, dolgoleten bilančni primanjkljaj P pa predstavlja potencialno tveganje za zmanjšanje rodovitnosti tal. Pri tem je treba izpostaviti, da gre za potencialno tveganje, saj je dejansko tveganje odvisno od številnih dejavnikov, kot so založenost tal s P, meteorološke razmere, sposobnost tal za vezavo P, načini kmetovanja itd. Za razliko od dušika (N), za katerega je značilno razmeroma hitro prehajanje iz tal v vode in zrak, je P v tleh razmeroma stabilen. Problematični so lahko dolgoročni presežki/primanjkljaji P, presežki/primanjkljaji v posameznih letih pa nimajo večjega vpliva na okolje in rodovitnost tal.

Bilančni presežki P so prikazani v tonah na ravni države in v kilogramih P na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi. Predstavljeni so podatki za obdobje 1992–2021. Prikazana je tudi struktura vnosa in odvzema ter podana primerjava z državami Evropske unije (EU-28).


Grafi

Slika KM25-1: Trendi in struktura vnosa fosforja na kmetijska zemljišča v Sloveniji v obdobju 1992–2021
Viri:

KIS, 2022

Prikaži podatke
Skupni vnos P [t P] Živinska gnojila [t P] Mineralna gnojila [t P] Seme in sadilni material [t P] Druga organska gnojila [t P] Živinska gnojila [%] Mineralna gnojila [%] Seme in sadilni material [%] Druga organska gnojila [%]
1992 13345,36 6489,10 6761,49 55,55 39,22 48,62 50,67 0,42 0,29
1993 13593,50 6016,16 7482,35 55,76 39,22 44,26 55,04 0,41 0,29
1994 14288,91 5922,48 8273,94 53,26 39,22 41,45 57,90 0,37 0,27
1995 13664,33 5978,15 7593,25 53,72 39,22 43,75 55,57 0,39 0,29
1996 13237,03 5738,47 7410,31 51,46 36,80 43,35 55,98 0,39 0,28
1997 13511,73 5817,90 7610,72 48,73 34,38 43,06 56,33 0,36 0,25
1998 14130,97 5829,80 8219,80 49,41 31,96 41,26 58,17 0,35 0,23
1999 14527,74 5845,25 8608,83 48,36 25,30 40,24 59,26 0,33 0,17
2000 14335,63 6297,30 7968,31 51,37 18,65 43,93 55,58 0,36 0,13
2001 13523,57 6199,69 7250,94 51,87 21,07 45,84 53,62 0,38 0,16
2002 13550,77 6619,40 6854,06 48,98 28,33 48,85 50,58 0,36 0,21
2003 12831,81 6076,54 6685,08 49,66 20,52 47,36 52,10 0,39 0,16
2004 12085,37 5627,53 6392,11 49,19 16,54 46,56 52,89 0,41 0,14
2005 11644,79 5716,31 5864,24 48,36 15,88 49,09 50,36 0,42 0,14
2006 11399,63 5741,13 5583,06 50,60 24,85 50,36 48,98 0,44 0,22
2007 11623,93 5974,27 5564,72 50,71 34,23 51,40 47,87 0,44 0,29
2008 10960,84 5655,10 5211,06 51,05 43,63 51,59 47,54 0,47 0,40
2009 9075,62 5629,97 3342,32 50,19 53,14 62,03 36,83 0,55 0,59
2010 9917,82 5479,39 4322,97 47,45 68,01 55,25 43,59 0,48 0,69
2011 9329,89 5278,13 3934,82 44,93 72,02 56,57 42,17 0,48 0,77
2012 9209,58 5198,16 3881,99 47,93 81,51 56,44 42,15 0,52 0,89
2013 9165,68 5142,51 3885,92 46,24 91,01 56,11 42,40 0,50 0,99
2014 9396,99 5254,03 3991,14 48,26 103,56 55,91 42,47 0,51 1,10
2015 9649,88 5372,61 4119,51 47,60 110,16 55,68 42,69 0,49 1,14
2016 9680,39 5507,77 3999,87 48,40 124,34 56,90 41,32 0,50 1,28
2017 9510,73 5381,19 3987,65 47,57 94,32 56,58 41,93 0,50 0,99
2018 9568,86 5382,91 3987,21 46,91 151,82 56,25 41,67 0,49 1,59
2019 9069,55 5363,88 3538,37 46,05 121,24 59,14 39,01 0,51 1,34
2020 9144,87 5281,41 3668,48 47,51 147,47 57,75 40,12 0,52 1,61
2021 8629,21 5252,72 3182,08 46,94 147,47 60,87 36,88 0,54 1,71
Slika KM25-2: Trendi in struktura odvzema fosforja s kmetijskih zemljišč v Sloveniji v obdobju 1992–2021
Viri:

KIS, 2022

Prikaži podatke
Skupni odvzem P [t P] Trajni travniki [t P] Žita [t P] Zelena krma z njiv [t P] Korenovke in gomoljnice [t P] Sadje [t P] Industrijske rastline [t P] Zelenjadnice [t P] Stročnice [t P] Trajni travniki [%] Žita [%] Zelena krma z njiv [%] Korenovke in gomoljnice [%] Sadje [%] Industrijske rastline [%] Zelenjadnice [%] Stročnice [%]
1992 4680,49 2748,49 1131,92 444,54 233,73 40,19 56,74 22,35 2,52 58,72 24,18 9,50 4,99 0,86 1,21 0,48 0,05
1993 4845,59 2575,64 1299,28 577,63 271,90 43,03 50,89 24,33 2,86 53,15 26,81 11,92 5,61 0,89 1,05 0,50 0,06
1994 8170,58 5018,04 1631,95 956,35 416,64 48,04 69,62 22,71 7,22 61,42 19,97 11,70 5,10 0,59 0,85 0,28 0,09
1995 7701,48 4594,70 1578,83 990,43 429,11 43,19 31,88 25,26 8,08 59,66 20,50 12,86 5,57 0,56 0,41 0,33 0,10
1996 7449,33 4372,03 1510,81 1018,40 431,47 50,11 34,16 26,34 6,01 58,69 20,28 13,67 5,79 0,67 0,46 0,35 0,08
1997 8111,81 4847,77 1685,29 1093,31 383,34 42,67 28,13 25,95 5,35 59,76 20,78 13,48 4,73 0,53 0,35 0,32 0,07
1998 8128,08 4752,71 1727,25 1099,68 441,27 49,19 29,12 24,04 4,83 58,47 21,25 13,53 5,43 0,61 0,36 0,30 0,06
1999 7802,14 4776,79 1483,98 983,92 458,95 41,89 26,09 27,16 3,36 61,22 19,02 12,61 5,88 0,54 0,33 0,35 0,04
2000 6698,44 3929,17 1531,20 768,29 366,06 57,66 19,17 23,91 2,97 58,66 22,86 11,47 5,46 0,86 0,29 0,36 0,04
2001 6545,10 4024,06 1538,03 650,67 239,51 42,74 28,06 18,90 3,14 61,48 23,50 9,94 3,66 0,65 0,43 0,29 0,05
2002 8241,33 5087,98 1894,00 830,78 282,00 54,61 65,72 20,59 5,64 61,74 22,98 10,08 3,42 0,66 0,80 0,25 0,07
2003 5475,63 3190,76 1236,66 697,97 218,68 49,02 59,36 19,60 3,57 58,27 22,58 12,75 3,99 0,90 1,08 0,36 0,07
2004 8312,73 5129,58 1808,36 949,06 263,35 64,27 64,78 24,61 8,72 61,71 21,75 11,42 3,17 0,77 0,78 0,30 0,10
2005 8944,42 5542,97 1787,70 1164,11 279,60 52,06 68,35 25,82 23,81 61,97 19,99 13,01 3,13 0,58 0,76 0,29 0,27
2006 7235,09 4451,81 1530,85 828,35 238,53 51,00 68,17 23,26 43,12 61,53 21,16 11,45 3,30 0,70 0,94 0,32 0,60
2007 7938,95 5071,75 1649,78 895,17 87,37 54,14 136,38 19,40 24,97 63,88 20,78 11,28 1,10 0,68 1,72 0,24 0,31
2008 8256,25 5270,70 1797,80 928,48 68,09 47,92 102,59 23,00 17,67 63,84 21,77 11,25 0,82 0,58 1,24 0,28 0,21
2009 8093,00 5210,32 1652,79 973,26 72,59 50,20 99,90 24,91 9,04 64,38 20,42 12,03 0,90 0,62 1,23 0,31 0,11
2010 8503,20 5495,26 1764,31 954,48 63,61 51,44 147,93 17,82 8,35 64,63 20,75 11,22 0,75 0,60 1,74 0,21 0,10
2011 8050,13 4887,94 1885,13 987,11 59,54 52,63 140,29 23,20 14,28 60,72 23,42 12,26 0,74 0,65 1,74 0,29 0,18
2012 7183,67 4259,94 1787,89 872,36 50,66 36,34 148,58 21,23 6,67 59,30 24,89 12,14 0,71 0,51 2,07 0,30 0,09
2013 6327,95 3912,08 1418,71 746,67 41,82 52,24 130,67 21,66 4,10 61,82 22,42 11,80 0,66 0,83 2,06 0,34 0,06
2014 8760,70 5288,02 2013,19 1142,18 57,59 49,17 177,31 26,34 6,90 60,36 22,98 13,04 0,66 0,56 2,02 0,30 0,08
2015 8714,36 5331,43 1936,34 1207,42 54,18 61,84 85,41 29,43 8,32 61,18 22,22 13,86 0,62 0,71 0,98 0,34 0,10
2016 8915,47 5395,54 1979,61 1261,15 51,09 40,52 141,91 32,92 12,73 60,52 22,20 14,15 0,57 0,45 1,59 0,37 0,14
2017 7079,32 4090,15 1697,26 1036,13 47,89 29,77 136,29 30,12 11,70 57,78 23,97 14,64 0,68 0,42 1,93 0,43 0,17
2018 8685,06 5297,83 1851,54 1256,82 49,10 67,02 120,06 31,32 11,36 61,00 21,32 14,47 0,57 0,77 1,38 0,36 0,13
2019 8785,42 5327,37 1990,87 1207,71 47,98 39,07 121,62 39,33 11,47 60,64 22,66 13,75 0,55 0,44 1,38 0,45 0,13
2020 9570,78 5678,87 2325,86 1284,67 61,12 42,43 125,85 44,05 7,95 59,34 24,30 13,42 0,64 0,44 1,31 0,46 0,08
2021 8558,24 5075,66 2173,73 1086,30 43,82 24,06 110,34 37,34 6,99 59,31 25,40 12,69 0,51 0,28 1,29 0,44 0,08
Slika KM25-3: Bilančni presežek fosforja v slovenskem kmetijstvu za obdobje 1992–2021
Viri:

KIS, 2022

Prikaži podatke
Vnos P [t P] Odvzem P [t P] Bilančni presežek [t P] KZU [1000 ha] Bilančni presežek [kg P/ha]
1992 13345,36 4680,49 8664,87 555,87 15,59
1993 13593,50 4845,59 8747,91 552,76 15,83
1994 14288,91 8170,58 6118,32 537,59 11,38
1995 13664,33 7701,48 5962,85 524,97 11,36
1996 13237,03 7449,33 5787,70 513,47 11,27
1997 13511,73 8111,81 5399,93 494,27 10,93
1998 14130,97 8128,08 6002,89 490,92 12,23
1999 14527,74 7802,14 6725,60 498,59 13,49
2000 14335,63 6698,44 7637,19 508,96 15,01
2001 13523,57 6545,10 6978,48 509,62 13,69
2002 13550,77 8241,33 5309,44 505,46 10,50
2003 12831,81 5475,63 7356,18 509,71 14,43
2004 12085,37 8312,73 3772,64 490,52 7,69
2005 11644,79 8944,42 2700,37 508,76 5,31
2006 11399,63 7235,09 4164,54 490,32 8,49
2007 11623,93 7938,95 3684,97 498,47 7,39
2008 10960,84 8256,25 2704,59 492,42 5,49
2009 9075,62 8093,00 982,62 468,50 2,10
2010 9917,82 8503,20 1414,62 482,65 2,93
2011 9329,89 8050,13 1279,77 458,20 2,79
2012 9209,58 7183,67 2025,91 479,65 4,22
2013 9165,68 6327,95 2837,73 478,89 5,93
2014 9396,99 8760,70 636,30 482,22 1,32
2015 9649,88 8714,36 935,51 476,86 1,96
2016 9680,39 8915,47 764,92 477,67 1,60
2017 9510,73 7079,32 2431,41 481,42 5,05
2018 9568,86 8685,06 883,81 477,30 1,85
2019 9069,55 8785,42 284,12 479,82 0,59
2020 9144,87 9570,78 -425,92 484,06 -0,88
2021 8629,21 8558,24 70,97 479,49 0,15
Slika KM25-4: Bilančni presežek fosforja v državah članicah Evropske unije (EU-28) v obdobju 2004–2015
Viri:

Eurostat, 2018

Prikaži podatke
2004 [kg P/ha] 2005 [kg P/ha] 2006 [kg P/ha] 2007 [kg P/ha] 2008 [kg P/ha] 2009 [kg P/ha] 2010 [kg P/ha] 2011 [kg P/ha] 2012 [kg P/ha] 2013 [kg P/ha] 2014 [kg P/ha] 2015 [kg P/ha] 2004–2015 [kg P/ha]
Estonija -5 -7 -2 -7 -5 -6 -6 -5 -6 -8 -7 -7 -5,92
Bolgarija -3 -2 -2 0 -4 -4 -5 -6 -4 -9 -6 -6 -4,25
Slovaška -5 -3 -2 -1 -5 -5 -3 -6 -3 -4 -8 -5 -4,17
Madžarska -2 -2 -1 3 -4 -3 -2 -3 0 -1 -2 -1 -1,50
Nemčija -1 0 1 0 -1 -5 -1 0 -3 -1 -4 -2 -1,42
Češka 0 0 1 2 0 -5 -2 -3 -1 -3 -4 -1 -1,33
Italija 0 0 3 2 -3 0 -1 -3 -2 -2 -1 -1 -0,67
Romunija -2 1 0 4 1 1 -1 -3 1 -2 -2 -1 -0,25
Švedska 1 2 2 1 2 -2 0 0 0 1 0 0 0,58
Avstrija 0 1 2 3 -2 0 1 0 2 4 2 2 1,25
Latvija 1 2 2 2 1 1 2 2 1 3 2 2 1,75
Grčija 4 3 4 4 2 3 2 -1 -1 2 0 0 1,83
Evropska unija 3 4 4 4 2 0 2 1 2 2 1 1 2,17
Francija 5 5 4 4 4 -2 1 2 1 2 1 0 2,25
Irska 8 7 6 5 1 0 2 1 2 4 4 5 3,75
Španija 5 6 4 5 1 3 3 2 5 3 4 4 3,75
Slovenija 8 5 8 7 5 2 3 3 4 6 1 2 4,50
Poljska 3 5 10 7 8 4 5 6 3 3 0 2 4,67
Luksemburg 6 7 5 6 4 4 4 5 4 4 4 4 4,75
Finska 7 6 7 5 5 2 5 4 4 4 4 4 4,75
Litva 10 13 9 4 6 -1 6 5 7 2 1 1 5,25
Portugalska 13 11 6 9 4 4 6 4 5 4 5 5 6,33
Belgija 11 11 10 9 4 2 5 5 6 6 5 5 6,58
Združeno kraljestvo 9 9 8 8 6 4 6 6 6 7 5 5 6,58
Hrvaška 11 12 18 12 9 1 7 6 7 3 6 4 8
Nizozemska 13 16 17 12 8 6 12 6 3 5 1 3 8,50
Danska 13 11 12 12 7 7 8 7 7 8 7 7 8,83
Ciper 29 28 28 31 33 29 31 32 30 29 32 32 30,33
Malta 57 45 46 49 43 36 33 26 27 30 30 30 37,67

Cilji

  • Izboljšana kakovost tal.
  • Za vse površinske vode doseženo dobro kemijsko in ekološko stanje.
  • Za vse podzemne vode doseženo dobro kemijsko in količinsko stanje.
  • Zmanjšanje negativnih vplivov kmetovanja na vode, tla in zrak.
  • Ohranitev proizvodnega potenciala in obsega kmetijskih zemljišč.

V strukturi vnosa fosforja (P) na kmetijska zemljišča v zadnjih petih letih (2017–2021) prevladujejo živinska gnojila (58 %), sledijo mineralna gnojila (40 %), druga organska gnojila (1,4 %) ter seme in sadilni material (0,5 %). Največ P odvzamemo s kmetijskih zemljišč s krmo s trajnega travinja (60 %), sledi odvzem z žiti (22 %) in zeleno krmo z njiv (14 %). Analiza trenda kaže, da se je v obdobju 1992–2021 skupni vnos P na kmetijska zemljišča zmanjšal od 14.601 ton na 8.306 ton letno, oziroma za 43 %. Zmanjšal se je tako vnos P z mineralnimi (–65 %) kot z živinskimi gnojili (–16 %). Odvzem P s kmetijskimi pridelki se je v obravnavanem obdobju povečeval. Analiza trenda kaže povečanje od 6.664 na 8.787 t letno, oziroma za 32 %.

Bilančni presežek P kaže jasen trend zmanjševanja. Za obdobje do leta 2003 so bili značilni presežki med 11 in 15 kg na hektar, po letu 2003 pa so večinoma manjši od 5 kg na hektar. Analiza trenda kaže, da se je bilančni presežek P v obdobju 1992–2021 zmanjšal za 104 % (od 15,2 na -0,6 kg P na hektar), pomeni za približno 0,5 kg P na hektar letno. Za bilančni presežek P so značilna precejšnja nihanja med leti. Velike razlike so pogojene predvsem z različnimi vremenskimi razmerami.

V obdobju 2004–2015 je bil v Sloveniji bilančni presežek P (+4,5 kg na hektar) nad povprečjem držav članic EU (+2,2 kg na hektar), pri čemer so se države med seboj precej razlikovale. Tako so imele npr. Hrvaška, Nizozemska in Danska v tem obdobju bilančne presežke med 8 in 9 kg P na hektar, Estonija, Bolgarija in Slovaška pa primanjkljaje med 4 in 6 kg na hektar.

Rezultate o bilančnih presežkih P je treba interpretirati v povezavi s podatki o založenosti tal s tem elementom. Potencialno tveganje za onesnaženje voda predstavljajo prevelike zaloge P v tleh in s tem tudi v talni raztopini. Rezultati analiz tal kažejo, da imamo v Sloveniji več težav s pomanjkanjem fosforja v tleh kot pa s presežki. V povprečju 79 % travniških in 44 % njivskih tal ne dosega optimalne založenosti s fosforjem, optimalna založenost pa je presežena na 9 % travniških in 26 % njivskih tal (Babnik in sod., 2011). Ugodno je, da je za živinorejske kmetije, ki razpolagajo z velikimi količinami P v živinskih gnojilih, značilen tudi velik odvzem P s pridelki (73 % skupnega odvzema predstavlja odvzem s krmo s trajnega travinja in z zeleno krmo z njiv). Nadaljnje zmanjševanje presežka P na ravni države zato ni želeno.


Metodologija

Cilji povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030 (ReNPVO20-30) in Resoluciji o nacionalnem programu o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021« (ReNPURSK)

 

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov: Podatek o bilančnem presežku P smo izračunali v skladu z OECD-EUROSTAT metodologijo (EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT, 2013). Metodologija bilančni presek P opredeljuje kot razliko med vnosom P na kmetijska tla in odvzemom P s kmetijskimi pridelki. Pri tem smo uporabili podatke Statističnega urada Republike Slovenije o porabi mineralnih gnojil, o površini kmetijskih zemljišč v uporabi, o pridelkih in površinah posameznih vrst kmetijskih rastlin, o številu rejnih živali in obsegu prireje mleka ter podatke Agencije Republike Slovenije za okolje o uporabi blata čistilnih naprav, digestatov in kompostov v kmetijstvu. Koeficiente izločanja P pri različnih vrstah in kategorijah rejnih živali smo določili na podlagi značilnosti reje v Sloveniji. Pri določitvi vsebnosti fosforja v pridelkih smo upoštevali rezultate analiz krme iz slovenskih laboratorijev, nacionalne krmne tabele, slovenske prehranske tabele ter nekatere druge domače in tuje literaturne vire.

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o vnosu, odvzemu in bilančnem presežku fosforja so prikazani v tonah fosforja (t P) ter v kilogramih fosforja na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg P/ha). Pri tem izpostavljamo, da gre za t oziroma kg P in ne P2O5. Izračune smo opravili za obdobje 1992–2021. Spremembe v navedenem obdobju smo ob predpostavki linearnega trenda izrazili v %. Strukturo vnosa in odvzema fosforja smo izrazili v %.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

kg P/ha

Kmetijski inštitut Slovenije

(https://www.kis.si)

1992–2021

Februar za predpreteklo leto.

Letno

15. 9. 2022

Da.

 

Opredelitev kazalca:

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 1

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): /

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov: Podatki o bilančnem presežku fosforja za države članice Evropske unije so povzeti s spletne strani Eurostat. Opis metodologije zbiranja podatkov je pojasnjen na spletni strani Eurostat (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/metadata/en/aei_pr_gnb_esms.htm).

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec: Podatki o bilančnem presežku fosforja v kmetijstvu za države članice Evropske unije so za obdobje 12 let (2004–2015) prikazani v kilogramih fosforja na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (kg P/ha).

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Bilančni presežek fosforja v kmetijstvu

kg P/ha

https://ec.europa.eu/eurostat/databrowser/view/aei_pr_gnb/default/table…

2004–2015

Z večletno zamudo.

Občasno

3. 10. 2018

Da.

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

Babnik, D., Sušin, J., Jeretina, J., Verbič, J. Gospodarjenje s fosforjem in kalijem na govedorejskih kmetijah. V: Čeh, T. in sod. (ur.), Zbornik predavanj 20. mednarodno znanstveno posvetovanje o prehrani domačih živali "Zadravčevi-Erjavčevi dnevi", Radenci, 10. in 11. november 2011. Murska Sobota: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota, 2011, s. 140-154.

EUROPEAN COMMISSION, EUROSTAT. 2013. Methodology and Handbook EUROSTAT/OECD. Nutrient Budgets EU 27, Norway, Switzerland