KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da pri osebah, mlajših od 55 let, število novo odkritih primerov malignega melanoma kože narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov malignega melanoma kože je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca malignega melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu. Pojavnost melanoma v zadnjih nekaj desetletjih narašča po vsej Evropi, čeprav se je ustalila pri mlajših skupinah v severni Evropi. Podnebne spremembe lahko povečajo izpostavljenost UV-sevanju v nekaterih evropskih podregijah.


Kazalec prikazuje incidenco kožnega melanoma pri odraslih, mlajših od 55 let, v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije.

Melanom, ki se pojavlja pri mlajših od 55 let, se glede na raziskave zdi močno povezan z izpostavljanjem ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu. Akutna, neredna in pretirana izpostavljenost soncu, predvsem v otroštvu in pri svetlopoltih ljudeh, je glavni dejavnik tveganja za melanom, maligni rak pigmentnih celic v koži. Glede na 20 do 40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, sta incidenca melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, in ustrezni časovni trend dobra pokazatelja končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti UV sevanju v otroštvu (WHO, 2007).

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva. Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunana na 100.000 oseb opazovane populacije (Zadnik et al, 2017).
Kadar želimo primerjati več populacij med seboj, moramo upoštevati, da je lahko starostna struktura populacij zelo različna, kar lahko močno vpliva na vrednost incidence. V teh primerih uporabljamo starostno standardizacijo. Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka kot v standardni populaciji – pove nam torej, kakšna bi bila groba stopnja incidence v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka, kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo. Pri starostni standardizaciji se pri nas največkrat uporablja ena od treh standardnih populacij, svetovna (W), evropska (E, op.: nova ali stara) ali slovenska standardna populacija (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Na povečanje incidence opazovane bolezni vplivajo predvsem naslednji dejavniki:
•    povečana koncentracija dejavnika za razvoj bolezni, 
•    večja dovzetnost ljudi za bolezen, 
•    izboljšanje diagnostičnih možnosti in s tem omogočanje bolj učinkovitega odkrivanja bolezni ter izboljšanje kvalitete zbiranja podatkov, 
•    priseljevanje za bolezen dovzetnih ljudi . 

Ozonski plašč nas vse ščiti pred negativnimi posledicami, ki jih lahko povzroči povečano UV-sevanje na koži in očeh. Zaradi tanjšanja ozonske plasti, ki je posledica povišane koncentracije toplogrednih plinov, smo izpostavljeni višjim ravnem UV sevanja kot pred leti. Evropska agencija za okolje opozarja, da lahko podnebne spremembe še povečajo izpostavljenost UV-sevanju, predvsem v nekaterih evropskih podregijah (EEA, 2021).


Grafi

Slika ZD13-1: Groba incidenčna stopnja malignega melanoma kože pri odraslih,0-54 let, Slovenija, 2002-2019
Viri: 

SLORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS ( 19.11.2022)

Prikaži podatke

moški [št. zbolelih/100.000 preb]

ženske [št. zbolelih/100.000 preb]

skupaj [št. zbolelih/100.000 preb]

1963

1

1,60

1,30

1964

1,40

1,40

1,40

1965

0,90

2,60

1,70

1966

1

1,30

1,20

1967

0,90

2,70

1,80

1968

1,40

2,20

1,80

1969

0,70

2,60

1,70

1970

1,20

3,80

2,50

1971

1,30

2,60

2

1972

1,60

2,60

2,10

1973

1,20

2,50

1,80

1974

1,60

1,40

1,50

1975

1,40

2

1,70

1976

1,70

1,60

1,60

1977

1,90

2,50

2,20

1978

1,60

3,20

2,40

1979

1

1,50

1,20

1980

1,90

2,10

2

1981

2,10

2,80

2,40

1982

2,50

2,10

2,30

1983

1,70

3,10

2,40

1984

1,80

4

2,90

1985

3,10

3,70

3,40

1986

2,70

3,90

3,30

1987

2,50

3,70

3,10

1988

3

3,20

3,10

1989

2,40

4,30

3,30

1990

3,50

4

3,80

1991

3,60

6,60

5,10

1992

3

6

4,50

1993

4,60

6,90

5,70

1994

4,90

7,40

6,10

1995

5,10

5,60

5,40

1996

5

6,60

5,80

1997

6,20

7,20

6,70

1998

7,80

8,30

8,10

1999

5,50

8,20

6,80

2000

7,70

6,30

7

2001

7,30

8,90

8,10

2002

6

9,80

7,80

2003

9,30

10,70

10

2004

9,90

12,20

11,10

2005

6

10,40

8,10

2006

9,30

13,40

11,30

2007

11,10

17,40

14,20

2008

10,50

15,70

13

2009

10,40

16,20

13,20

2010

10,50

13,20

11,80

2011

12,60

14,20

13,30

2012

10,10

17,70

13,80

2013

13,40

14,80

14,10

2014

12,40

15,50

13,90

2015

14

13,60

13,80

2016

12,40

15,40

13,90

2017

9,70

15,80

12,70

2018

11,80

16

13,80

2019

12,40

16

14,10

Slika ZD13-2: Gibanje grobe incidenčne stopnje malignega melanoma kože, odrasli, 0 do 54 let in primerjava 0-54 let ter 55-80+ let, Slovenija, 1961-2019
Viri: 

SLORA, Onkološki inštitut Ljubljana, Register raka RS ( 19.11.2022)

Prikaži podatke

Moški 0-54 let [št. zbolelih/100.000 preb]

Ženske 0-54 let [št. zbolelih/100.000 preb]

Moški 55-80+ [št. zbolelih/100.000 preb]

Ženske 55-80+ [št. zbolelih/100.000 preb]

1963

1

1,60

2,80

2

1964

1,40

1,40

4,80

5

1965

0,90

2,60

4,80

4

1966

1

1,30

4,80

5

1967

0,90

2,70

2,10

5

1968

1,40

2,20

4,20

2

1969

0,70

2,60

5,50

2,50

1970

1,20

3,80

6,90

5

1971

1,30

2,60

5,50

7,50

1972

1,60

2,60

3,50

9,50

1973

1,20

2,50

4,20

9

1974

1,60

1,40

9

4

1975

1,40

2

6,20

7

1976

1,70

1,60

5,50

7,20

1977

1,90

2,50

2,80

6,30

1978

1,60

3,20

4,10

11,20

1979

1

1,50

9

6,30

1980

1,90

2,10

8,30

8,90

1981

2,10

2,80

8,30

8

1982

2,50

2,10

7,60

7,60

1983

1,70

3,10

14,50

12,50

1984

1,80

4

13,80

9,80

1985

3,10

3,70

9,70

11,20

1986

2,70

3,90

15,60

16,30

1987

2,50

3,70

19

11,30

1988

3

3,20

16,20

9,50

1989

2,40

4,30

17,60

14,80

1990

3,50

4

12,80

16,60

1991

3,60

6,60

15,40

15,70

1992

3

6

22,80

16,30

1993

4,60

6,90

19,70

13,90

1994

4,90

7,40

30,20

21,10

1995

5,10

5,60

21,20

16,50

1996

5

6,60

22,40

22,10

1997

6,20

7,20

27,20

21,90

1998

7,80

8,30

28,70

24,50

1999

5,50

8,20

34,50

27

2000

7,70

6,30

33,30

25,50

2001

7,30

8,90

37

28,20

2002

6

9,80

35,10

31,50

2003

9,30

10,70

47,60

30,40

2004

9,90

12,20

42,90

33,50

2005

6

10,40

39,40

37,50

2006

9,30

13,40

53,60

36,10

2007

11,10

17,40

51,60

38,80

2008

10,50

15,70

54,70

42,10

2009

10,40

16,20

54,50

41,30

2010

10,50

13,20

59,90

45,80

2011

12,60

14,20

60,10

41,10

2012

10,10

17,70

67,70

40,70

2013

13,40

14,80

65,60

43,60

2014

12,40

15,50

65,80

37,10

2015

14

13,60

66,50

43,40

2016

12,40

15,40

71,70

47,60

2017

9,70

15,80

73,40

46,20

2018

11,80

16

73,60

47,10

2019

12,40

16

70

55

Slika ZD13-3: Pojavnost malignega melanoma kože pri odraslih, mlajših od 55 let, ocenjena starostno standardizirana incidenčna stopnja (E star), izbrane evropske države, 2020
Viri: 

ECIS - European Cancer Information System (https://ecis.jrc.ec.europa.eu) (17. 11. 2022)

Prikaži podatke

Moški 0-54 let [št. zbolelih/100.000 preb.]

Ženske 0-54 let [št. zbolelih/100.000 preb.]

Avstrija

9,40

13,70

Belgija

10,50

21,20

Bolgarija

2,60

3,70

Hrvaška

6,40

5,90

Ciper

2,60

2,90

Češka

7,30

10,30

Danska

15,60

31,20

EU-27

8,50

11,80

Estonija

7,10

10,80

Finska

10,30

16,60

Francija

10,80

12,70

Nemčija

12,70

19,40

Grčija

6,20

5,40

Madžarska

5,70

5,30

Irska

8,40

16,60

Italija

9,10

11,60

Latvija

3,80

3,90

Litvanija

5,90

7,50

Luksenburg

12,10

14,30

Malta

3,80

7,10

Nizozemska

15,70

23,10

Poljska

3,30

2,70

Portugalska

3,70

4,70

Romunija

3,60

3,50

Slovaška

4,90

5,30

Slovenija

12,30

17,40

Španija

4

6,70

Švedska

12,50

19,80


Cilji

Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, ki so jih sprejeli svetovni voditelji na zgodovinskem vrhu Združenih narodov septembra 2015 se v okviru SGD3 zavzema za zdravje in blaginjo. Navaja, da je Montrealski protokol z zaščito ozonskega plašča morda vsako leto do leta 2030 preprečil do 2 milijona primerov kožnega raka in preprečil milijone primerov sive mrene po vsem svetu.

Cilji so določeni tudi v okviru mednarodnega programa Svetovne zdravstvene organizacije, INTERSUN:

  • prizadevanje za zmanjšanje izpostavljenosti UV sevanju, zlasti pri otrocih in mladostnikih,
  • zagotavljanje informacij, praktičnih nasvetov in trdnih znanstvenih napovedi o vplivu UV sevanja na zdravje in okolje,
  • ozaveščanje in obveščanje otrok in mladostnikov o nevarnostih UV sevanja,
  • ozaveščanje mladostnikov o nevarnostih uporabe solarijev. 

Melanom je maligna transformacija pigmentnih celic (melanocitov) v koži (Holman, 1983). Ocenjuje se, da je med 65 in 90 odstotki malignega melanoma kože povzročenih z izpostavljanjem virom UV žarčenja (Rehfuss, von Ehrentein, 2002). Večina primerov melanoma je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu, čeprav izpostavljenost v odrasli dobi prav tako prispeva k tveganju. Bledo bela ali svetla koža (tip kože I in II po Fitzpatricku), veliko število ali atipični kožni nevusi in družinska anamneza kožnega raka so najbolj pomembni napovedni dejavniki tveganja za melanom (Tucker, 2003). Bolezen je pogostejša med belci, ki živijo v bližini ekvatorja. Incidenca malignega melanoma kože je največja v Avstraliji in Novi Zelandiji, sledita Severna Amerika in Severna Evropa (Klinični register malignega melanoma, 2022).  

Maligni melanom kože sodi med rake, pri katerih v zadnjih desetletjih incidenca narašča najbolj strmo. V Sloveniji je melanom kože do leta 1980 sodil med zelo redke pojavne oblike raka (slika ZD-13-1). V obdobju 1970 do 1979 je bila groba incidenčna stopnja pri moških 2,1/100.000 prebivalcev in pri ženskah 3,5/100.000 prebivalcev (Primic Žakelj, 2001). Groba incidenčna stopnja se je v obdobju 1985 do 2004 povečala - pri moških za 4-krat (s 4,1 na 17,1/100.000), pri ženskah pa za 3,2-krat (s 5,4 na 17,7/100.000). Tudi v nadaljnjem obdobju se je incidenca še večala (Zadnik et al 2017). Po podatkih iz Registra raka RS se je v Sloveniji v zadnjih desetih letih incidenčna stopnja letno povečala za 2,4%, starostno standardizirana pa za 0,7%. 
Ocenjena povprečna starostno standardizirana incidenčna stopnja (evropski, stari standard) za leto 2020 v Sloveniji je bila 26,1/100.000, kar je precej nad evropskim povprečjem (17,8 zbolelih na 100.000 prebivalcev) (Klinični register malignega melanoma, 2022). 

V Sloveniji je, upoštevaje oba spola, za obdobje 2017 do 2020 maligni melanom kože na šestem mestu po pogostosti med vsemi raki. Najpogosteje se je pojavil na trupu, pri moških v več kot polovici novih primerov in pri ženskah pri več kot tretjini  (Klinični register malignega melanoma, 2022). Pri kazalcu Incidenca kožnega melanoma pri mlajših od 55 let, upoštevamo zgolj opredeljeni starostni del populacije, saj izgleda, da je zlasti pri osebah mlajših od 55 let pojav melanoma odločilno povezan z izpostavljanjem UV sevanju v otroštvu. Ta tip melanoma je najpogosteje lokaliziran na trupu pri moških in na nogah pri ženskah. Dejstvo, da se pri starejših osebah melanom pojavi pogosteje na kronično izpostavljenih delih telesa nakazuje, da je kronično izpostavljanje soncu bolj povezano s pojavom melanoma v starejših letih (WHO, 2009). 

Pri prebivalcih izbranih evropskih držav, mlajših od 55 let, kažejo podatki za leto 2020 največjo incidenco melanoma v severnih in zahodnih, najnižjo pa v južnoevropskih državah, tako pri moških kot tudi pri ženskah. Slovenija je glede na incidenco melanoma pri osebah mlajših od 55 let v prvi tretjini,  tako pri ženskah, na šestem mestu,  kot pri moških, na petem mestu (ECIS, 2022), incidenca melanoma pri osebah mlajših od 55 let v Sloveniji še vedno narašča. Približno 70–90 % primerov melanoma je mogoče pripisati UV sevanju v Evropi (Arnold et al., 2018). Čeprav je incidenca zelo različna, je lahko UV sevanje odgovorno za 3–3,8 % vseh primerov raka v Evropi (Parkin et al., 2011; Brown et al., 2018; IARC, 2018; Tybjerg et al., 2022). Pojavnost melanoma v zadnjih nekaj desetletjih narašča po vsej Evropi, čeprav se je ustalila pri mlajših skupinah v severni Evropi (Forsea, 2020). Po nedavnih ocenah so imele Norveška, Danska, Švedska, Nizozemska in Nemčija najvišje stopnje novih primerov melanoma v Evropi leta 2020 (Sung et al., 2021). Podnebne spremembe lahko povečajo izpostavljenost UV-sevanju v nekaterih evropskih podregijah (EEA, 2021).

Preživetje bolnikov z melanomom je močno povezano s stadijem bolezni ob diagnozi, kar predstavlja smiseln argument za razmislek o organiziranem programu presejanja za melanom. Vendar dokazov o zmanjšanju umrljivosti za melanomom ob organiziranem presejalnem programu še ni na voljo. Ker se pričakuje, da bo incidenca melanoma v prihodnosti še naraščala, ostaja zgodnje odkrivanje še vedno pomembno sredstvo v boju proti bolezni. Preventivne kampanje, izvajane v severozahodnih evropskih državah od leta 1980, so verjetno privedle do znižanja povprečne debeline melanoma in stabilizacijo umrljivosti za melanomom pri mladih (Mansson-Brahme, 2002). Obstajajo tudi dokazi, da ustrezna zaščita pred soncem učinkovito znižuje število melanocitnih nevusov pri otrocih (English, 2005). 

Zmanjšanje naravne izpostavljenosti UV žarkom je temeljnega pomena za preprečevanje različnih vrst kožnega raka. Glavni način preprečevanja melanoma je svetovanje ljudem, naj omejijo svojo izpostavljenost soncu z izogibanjem izpostavljenosti v tistih urah dneva, ko je UV sevanje najmočnejše (približno dve uri pred in po sončnem poldnevu), ter z uporabo primerne obleke, pokrivala in sončnih očal. Posebno pozornost je treba posvetiti otrokom. Uporaba izdelkov za zaščito pred soncem lahko pomaga preprečiti opekline in kožnega raka, vendar pa lahko privede tudi do večje izpostavljenosti soncu.
Pomen krepitve preventivnih dejavnosti v smislu doslednega izvajanja zaščite pred UV sevanjem že od najnežnejšega otroštva potrjujejo podatki o stanju v državah, v katerih te aktivnosti intenzivno izvajajo že desetletja. 

Prekomerno izpostavljenost sončnemu UV sevanju je najlaže preprečiti z regionalnimi in lokalnimi kampanjami za ozaveščanje in informiranje ljudi, zlasti v izobraževalnih ustanovah. Cilj je spodbuditi učence oziroma že predšolske otroke, da sprejmejo ukrepe za zaščito pred soncem. V tej zvezi bi izpostavili tovrstni nacionalni preventivni program Varno s soncem, ki v Sloveniji poteka v vrtcih od leta 2007, v osnovnih šolah pa od leta 2010.
 


Cilji so povzeti po: Agenda za trajnostni razvoj 2030,  Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAPE) in WHO INTERSUN Programme.

Podatki za Slovenijo:

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2002-2019. Podatki o incidenci raka se zbirajo po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS št. 9/92) ter po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. L. RS št. 65/00). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih primerov malignega melanoma, ki so zajeti v Registru raka Republike Slovenije, ki je eden najstarejših populacijskih registrov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1950 na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o vseh novih primerih raka (incidenci) in o preživetju bolnikov z rakom. Osnovna kazalnika, ki merita pogostnost bolezni v določenem času, prostoru ali pri določenih populacijah, sta incidenca in prevalenca.

Metodologija obdelave podatkov:  Podatki o številu zbolelih prebivalcev za malignim melanomom, moških in žensk starosti 0-54 let v Sloveniji, so podani kot število novih primerov na 100.000 prebivalcev na leto.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Register raka Republike Slovenije

incidenca in prevalenca

Onkološki inštitut Ljubljana

2002-2019

letno

letno

19.11.2022

da

 

Opredelitev kazalca

Relevantnost kazalca: 1, 2, 3 

(1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno)

Točnost uporabljenih podatkov: 1

(1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,  2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki)

Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafu/grafih): 1

(1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov)

Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na karti/kartah): 1

(1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni)

Podatki za druge države:

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za leto 2020.  

Metodologija obdelave podatkov:  Podatki o številu zbolelih prebivalcev za malignim melanomom, moških in žensk, so podani kot število novih primerov na 100.000 prebivalcev na leto.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih

podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

ECIS - European Cancer Information System (https://ecis.jrc.ec.europa.eu)

incidenca in prevalenca

European Cancer Information System

2020

letno

letno

17.11.2022

da

 

 

Drugi viri in literatura

1.    Arnold, M., et al., 2018, ‘Global burden of cutaneous melanoma attributable to ultraviolet radiation in 2012’,International Journal of Cancer143(6), pp. 1305-1314 (DOI: 10.1002/ijc.31527).
2.    EEA, 2021, ‘Ultraviolet (UV) radiation’s effects on human health under the changing climate’, Climate-ADAPT (https://climate-adapt.eea.europa.eu/observatory/evidence/health-effects/...).
3.    EEA, 2022. UV radiation. Povzeto po: https://www.eea.europa.eu/publications/environmental-burden-of-cancer/uv...
4.    English D.R., Milne E., Simpson J.A., 2005. Sun protection and the development of melanocytic nevi in children. Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention, 14:2873–2876. 
5.    Erdmann F. in ostali, International trends in the incidence of malignant melanoma 1953-2008-are recent generations at higher or lower rissk? Int. J Cancer: 132, 385-400 (2013) 2012 UICC.
6.    Forsea, A.-M., 2020, ‘Melanoma epidemiology and early detection in Europe: diversity and disparities’, Dermatology Practical & Conceptual, pp. e2020033-e2020033 (DOI: 10.5826/dpc.1003a33).
7.    Gandini S., Sera F., Cattaruzza M.S., Pasquini P., Picconi O., Boyle P., Melchi C.F., 2005. Meta-analysis of risk factors for cutaneous melanoma: II. Sun exposure. European Journal of Cancer. 41:45–60. 
8.    Holman C.D., Amstrong B.K., Heenan P.J., 1983. Atheory of the etiology and pathogenesis of human cutaneous malignant melanoma. Journal of the National Cancer Institute. 71:651–656. 
9.    Månsson-Brahme E., Johansson H., Larsson O., Rutqvist L., Ringborg U., 2002. Trends in incidence of cutaneous malignant melanoma in a Swedish population 1976–1994. Acta Oncologica. 41:138–146. 
10.    Primic Žakelj M., Zadnik V., Žagar T., 2007. Epidemiologija malignega melanoma. Radiol Oncol.  41(Suppl 1): S1-S12. 
11.    Parkin, D. M., et al., 2011, ‘The fraction of cancer attributable to lifestyle and environmental factors in the UK in 2010’,British Journal of Cancer105(Suppl 2), pp. S77-S81 (DOI: 10.1038/bjc.2011.489).
12.    Rehfuss EA., von Ehrentein OS. Ultraviolet radiation. Childrens health and envirinment: A review of evidence, WHO, Copenhagen 2002: 161-171.
13.    Sung, H., et al., 2021, ‘Global Cancer Statistics 2020: GLOBOCAN estimates of incidence and mortality worldwide for 36 cancers in 185 countries’, CA: A Cancer Journal for Clinicians71(3), pp. 209-249 (DOI: 10.3322/caac.21660).
14.    Tucker M.A., Goldstein A.M., 2003. Melanoma etiology: where are we?. Oncogene.22:3042–3052. 
15.    WHO, 2009: Incidence of melanoma in people under 55 years. ENHIS fact sheet No. 4.2. Copenhagen, World Health Organisation. URL: https://gateway.euro.who.int/en/indicators/enhis_39-age-standardized-inc...  (11.11.2022)
16.    WHO, 2013. INTERSUN programme. URL: https://www.who.int/initiatives/intersun-programme
17.    Zadnik V., Primic Žakelj M., Lokar K, Jarm K, Ivanuš U, Zagar T. Cancer burden in Slovenia with the time trend analysis. Radiol Oncol 2017; 51 (1):47-55. doi:10.1515/raon-2017-0008 (9.11.2022)
18.    Zadnik V, Žagar T. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. www.slora.si  (17.11.2022)
19.    Klinični register malignega melanoma. Poročilo Kliničnega registra kožnega melanoma pri Registru raka Republike Slovenije za obdobje 2017-2020. Ljubljana, 2022: https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/rrs/kr/melanom/Porocilo_Kl... (27.10.2022)
20.    ECIS - European Cancer Information System, https://ecis.jrc.ec.europa.eu, pridobljeno 17.11.2022, Evropska unija, 2022.
 


Povezani kazalci


SLEDI NAM

TWITTER