KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Podatki za Slovenijo kažejo, da število novo odkritih primerov melanoma narašča in sicer bolj pri ženskah kot pri moških. Večina primerov melanoma je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu. Melanom je praviloma pogostejši med severno evropsko populacijo. Kljub temu podatki za leto 2008 kažejo, da Slovenija presega povprečje EU-27 (glede na vrednost starostno standardizirane incidenčne stopnje), tako za ženske kot za moške. Povprečje EU-27 pa znaša 11,5/100.000 prebivalcev za moške in 11,4/100.000 prebivalcev za ženske.


Kazalec prikazuje incidenco kožnega melanoma pri odraslih, mlajših od 55 let, v Sloveniji in izbranih državah EU.

Melanom, ki se pojavlja pri mlajših od 55 let, se glede na raziskave zdi močno povezan z izpostavljanjem UV sevanju v otroštvu. Akutna, neredna in pretirana izpostavljenost soncu, predvsem v otroštvu in pri svetlopoltih ljudeh, je glavni dejavnik tveganja za melanom, maligni rak pigmentnih celic v koži. Glede na 20-40 letni časovni zamik med izpostavljenostjo soncu in pojavom raka, je incidenca melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, in ustrezni časovni trend dober pokazatelj končnega uspeha ukrepov proti pretirani izpostavljenosti ultravijoličnemu (UV) sevanju v otroštvu.

Incidenca pomeni število vseh na novo ugotovljenih primerov neke bolezni v točno določeni populaciji v enem koledarskem letu in je zato osnovni kazalec dinamike pojava (naraščanje, upadanje, nespremenljivost). Incidenco lahko izražamo z absolutnim številom, večinoma pa v obliki stopnje, preračunano na določeno število prebivalstva. Groba incidenčna stopnja je podatek o številu novih primerov bolezni, preračunana na 100.000 oseb opazovane populacije (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Kadar želimo primerjati več populacij med seboj moramo upoštevati, da je starostna struktura populacij lahko zelo različna, kar lahko močno vpliva na vrednost incidence. V teh primerih uporabljamo starostno standardizacijo. Starostno standardizirana stopnja je teoretična stopnja, pri kateri predpostavimo, da je starostna struktura opazovane populacije taka kot v standardni populaciji – pove nam torej kakšna bi bila groba stopnja incidence v opazovani populaciji, če bi bila starostna struktura te populacije enaka kot je v standardni populaciji. Uporabljamo jo, če analiziramo incidenco v daljšem časovnem obdobju (če se starostna struktura prebivalstva v času spreminja) ali če incidenco primerjamo med populacijami z različno starostno strukturo (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).

Na povečanje incidence opazovane bolezni vplivajo predvsem naslednji dejavniki:
- povečana koncentracija dejavnika za razvoj bolezni,
- večja dovzetnost ljudi za bolezen,
- izboljšanje diagnostičnih možnosti in s tem omogočanje bolj učinkovitega odkrivanja bolezni ter izboljšanje kvalitete zbiranja podatkov,
- priseljevanje za bolezen dovzetnih ljudi (Zadnik, Primic Žakelj, 2010).


Grafi

Slika ZD13-1: Incidenca malignega melanoma pri odraslih, moški in ženske, 0-55 let, v obdobju 1999-2008 v Sloveniji
Viri: 

Zadnik, Primic Žakelj, 2010.

Prikaži podatke
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Moški št. zbolelih/100.000 preb 7.7 5.4 7.4 7 5.9 9.2 9.9 5.9 9.3 10.7
Ženske št. zbolelih/100.000 preb 8.3 8.1 6.2 8.9 9.8 10.4 12.1 10.1 13 17
2008
Moški št. zbolelih/100.000 preb 10.5
Ženske št. zbolelih/100.000 preb 14.9
Slika ZD13-2: Starostno standardizirana incidenčna stopnja (SSS) kožnega melanoma pri odraslih, mlajših od 55 let, v izbranih evropskih državah v letu 2008
Viri: 

WHO, 2009a.

Prikaži podatke
Grčija Bolgarija Romunija Latvija Portugalska Poljska Slovaška Madžarska Španija Estonija
SSS - moški št. zbolelih/100.000 preb. 1.6 2.4 2.2 1.5 2.1 2.2 3 3.1 3.4 2.3
SSS - ženske št. zbolelih/100.000 preb. 2 2.1 2.4 2.5 2.6 2.7 3.1 3.6 3.7 4.1
Italija Finska Češka Nemčija Slovenija Irska Združeno kraljestvo Litva Švedska Francija
SSS - moški št. zbolelih/100.000 preb. 4.9 4.1 4.1 4.7 5.5 3.3 4.1 1.6 5.9 4.8
SSS - ženske št. zbolelih/100.000 preb. 4.6 5 5.8 5.9 5.9 6.1 6.8 7.1 8.6 8.9
Nizozemska Danska Avstrija Norveška Švica Islandija
SSS - moški št. zbolelih/100.000 preb. 6.4 6.9 6.1 9.1 6.3 5.5
SSS - ženske št. zbolelih/100.000 preb. 9.2 9.8 10 10.5 10.9 16.4

Cilji

- prizadevanje za zmanjšanje izpostavljenosti sevanju UV, zlasti pri otrocih in mladostnikih
- zagotavljanje informacij, praktičnih nasvetov in trdnih znanstvenih napovedi o vplivu UV sevanja na zdravje in okolje
- ozaveščanje in obveščanje otrok in mladostnikov o nevarnostih UV sevanja
- ozaveščanje mladostnikov o nevarnostih uporabe solarijev


Melanom je maligna transformacija pigmentnih celic (melanocitov) v koži (Holman, 1983). Večina primerov melanoma je najverjetneje povezana z akutno, občasno in prekomerno izpostavljenostjo soncu, predvsem v otroštvu, čeprav izpostavljenost v odrasli dobi prav tako prispeva k tveganju. Bledo bela ali svetla koža (tip kože I in II po Fitzpatricku), veliko število ali atipični kožni nevusi in družinska anamneza kožnega raka so najbolj pomembni napovedni dejavniki tveganja za melanom (Tucker, 2003). Najbolj pogosto je ta lokaliziran pri moških na trupu, pri ženskah pa na nogah. Uporaba solarijev je dodatni dejavnik tveganja za melanom (Gandini, 2005).

V Sloveniji je melanom do leta 1980 sodil med zelo redke pojavne oblike raka. V obdobju 1970-1979 je bila groba incidenčna stopnja pri moških 2,1/100.000 prebivalcev in pri ženskah 3,5/100.000 prebivalcev (Primic Žakelj, 2001). Groba incidenčna stopnja se je v obdobju 1985 do 2004 povečala - pri moških za 4-krat (s 4,1 na 17,1/100.000), pri ženskah pa za 3,2-krat (s 5,4 na 17,7/100.000) (ibid.). V obdobju 1998 do 2008 se je incidenca povečala pri obeh spolih. Po podatkih Registra raka se je pri ženskah povečala predvsem med mlajšimi osebami, v skupini 30-34 let, pri moških pa je večji porast med starejšimi, to je po 60. letu starosti.

Melanom je pogostejši med severno evropsko populacijo. To je verjetno zaradi večje občasne pretirane izpostavljenosti sevanju UV v kombinaciji s svetlim tipom kože. Podatki za leto 2008 kažejo največjo incidenco melanoma pri osebah, mlajših od 55 let, v severnih in zahodnih, najnižjo pa v južnoevropskih državah, s 3 do 8 krat nižjimi stopnjami tako pri moških kot tudi pri ženskah. Kljub tem dejstvom je bila v letu 2008 v Sloveniji starostna standardizirana incidenčna stopnja 13,7/100.000 prebivalcev tako pri moških kot pri ženskah, kar je nekoliko nad povprečjem EU-27, kjer znaša 11,5/100.000 prebivalcev za moške in 11,4/100.000 za ženske. V vzhodnoevropskih državah je incidenca nizka do srednja. Te razlike so lahko povezane s posebnim vedenjem (zimske počitnice, želja po soncu), kot tudi z višjo stopnjo pravilno postavljenih diagnoz, ki izhaja iz boljšega odkrivanja melanoma. Melanom je pogostejši tudi med ljudmi v višjih socialno-ekonomskih skupinah.

Preživetje bolnikov z melanomom je močno povezano s stadijem bolezni ob diagnozi, kar predstavlja smiseln argument za razmislek o organiziranem programu presejanja za melanom. Vendar dokazov o zmanjšanju umrljivosti za melanomom ob organiziranem presejalnem programu še ni na voljo. Ker se pričakuje, da bo incidenca melanoma v prihodnosti še naraščala, ostaja zgodnje odkrivanje še vedno pomembno sredstvo v boju proti bolezni. Preventivne kampanje, izvajane v severozahodnih evropskih državah od leta 1980, so verjetno privedle do znižanja povprečne debeline melanoma in stabilizacijo umrljivosti za melanomom pri mladih (Mansson-Brahme, 2002). Poleg tega obstajajo dokazi, da ustrezna zaščita pred soncem učinkovito znižuje število melanocitnih nevusov pri otrocih (English, 2005).

Glavni način preprečevanja melanoma je svetovanje ljudem, naj omejijo svojo izpostavljenost soncu z izogibanjem izpostavljenosti v tistih urah dneva, ko je UV sevanje najmočnejše (približno dve uri pred in po sončnem poldnevu), ter z uporabo primerne obleke, pokrivala in sončnih očal. Posebno pozornost je treba posvetiti otrokom. Uporaba izdelkov za zaščito pred soncem lahko pomaga preprečiti opekline in kožnega raka, vendar pa lahko privede tudi do večje izpostavljenosti soncu.

V večini evropskih držav trenutno ni uradnih predpisov glede izpostavljenosti UV sevanju (WHO, 2009). Obstajajo torej velike priložnosti za razvoj politik, pa tudi za uskladitev in okrepitev prizadevanj za zmanjšanje takih izpostavljenosti. Nacionalne politike za zmanjšanje izpostavljenosti umetnemu UV sevanju - skupaj s predpisi o uporabi solarijev za otroke in najstnike – bi se morali izvajati v večjem številu držav Evropske regije WHO. Prekomerno izpostavljenost sončnemu UV sevanju je najlaže preprečiti z regionalnimi in lokalnimi kampanjami za ozaveščanje in informiranje ljudi, zlasti v izobraževalnih ustanovah. Cilj je spodbuditi učence oziroma že predšolske otroke, da sprejmejo ukrepe za zaščito pred soncem.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Children’s Environment and Health Action Plan for Europe (CEHAPE) in INTERSUN Programme.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Register raka Republike Slovenije.
Skrbnik podatkov: Onkološki inštitut Ljubljana.
Datum zajema podatkov za kazalec: 11. junij 2012
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1999-2008. Podatki se zbirajo na letni ravni. Podatki o incidenci raka se zbirajo po Zakonu o zdravstveni dejavnosti (Ur. l. RS št. 9/92) ter po Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Ur. L. RS št. 65/00). Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o številu prijavljenih primerov malignega melanoma, ki so zajeti v Registru raka Republike Slovenije, ki je eden najstarejših populacijskih registrov v Evropi. Ustanovljen je bil leta 1950 na Onkološkem inštitutu Ljubljana, kot posebna služba za zbiranje in obdelavo podatkov o vseh novih primerih raka (incidenci) in o preživetju bolnikov z rakom. Osnovna kazalnika, ki merita pogostnost bolezni v določenem času, prostoru ali pri določenih populacijah, sta incidenca in prevalenca.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu zbolelih prebivalcev za malignim melanomom, moških in žensk starosti 0-54 let v Sloveniji, so podani kot število novih primerov na 100.000 prebivalcev na leto.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, prosto dostopni javnosti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zelo zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije in scenariji niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: European Cancer Observatory (ECO). ECO je ena izmed podatkovnih zbirk o bremenu raka v državah Evropske zveze, dostopna na svetovnem spletu, s katero upravlja Oddelek za informacije o raku na Mednarodni agenciji za raziskovanje raka (IARC). Omogoča dostop do ocen incidence in umrljivosti za 25 najpogostejših lokacij raka v državah Evropske zveze (EU-27) za leto 2008, poleg tega pa na kratko predstavi programe za presejanje raka dojke, materničnega vratu ter danke in debelega črevesa, ki trenutno potekajo v teh državah. Cilja projekta ECO sta izpopolnjevanje registracije rakavih obolenj in povezovanje registrov raka v Evropi. Več informacij o projektu lahko preberete na http://eu-cancer.iarc.fr/.
Skrbnik podatkov: Mednarodna agencija za raziskovanje raka (International Agency for Research in Cancer – IARC).
Datum zajema podatkov za kazalec: 11. januar 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Glavni vir podatkov je European Cancer Observatory (ECO). Omogoča dostop do ocen incidence in umrljivosti za 25 najpogostejših lokacij raka v državah Evropske zveze (EU-27) za leto 2008. Spletna stran ECO prikazuje incidenco, umrljivost ter na evropsko prebivalstvo starostno standardizirani incidenčno in umrljivostno stopnjo, kar omogoča neposredno primerjavo statistik med državami ne glede na število in starostno razporeditev prebivalcev.
Metodologija obdelave podatkov: Podatki o številu odraslih, mlajših od 55 let, zbolelih za kožnim melanomom, so podani kot število novih primerov, standardizirano na evropsko standardno populacijo; število novih primerov na sto tisoč prebivalcev na leto.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, prosto dostopni javnosti. Ne omogoča časovne primerljivosti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zelo zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Projekcije in scenariji niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- Benedičič A., 2008. Dejavniki tveganja za kožni rak, zlasti melanom. URL: www.zzv-ce.si
(11.6.2012)
- English D.R., Milne E., Simpson J.A., 2005. Sun protection and the development of melanocytic nevi in children. Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention, 14:2873–2876.
- Ferlay J., Parkin D.M., Steliarova-Foucher E., 2010. Estimates of cancer incidence and mortality in Europe in 2008. Eur J Cancer. 46(4):765-81. URL: http://eu-cancer.iarc.fr/ (11.1.2011).
- Gandini S., Sera F., Cattaruzza M.S., Pasquini P., Picconi O., Boyle P., Melchi C.F., 2005. Meta-analysis of risk factors for cutaneous melanoma: II. Sun exposure. European Journal of Cancer. 41:45–60.
- Holman C.D., Amstrong B.K., Heenan P.J., 1983. A theory of the etiology and pathogenesis of human cutaneous malignant melanoma. Journal of the National Cancer Institute. 71:651–656.
- Månsson-Brahme E., Johansson H., Larsson O., Rutqvist L., Ringborg U., 2002. Trends in incidence of cutaneous malignant melanoma in a Swedish population 1976–1994. Acta Oncologica. 41:138–146.
- Primic Žakelj M., Zadnik V., Žagar T., 2007. Epidemiologija malignega melanoma. Radiol Oncol. 41(Suppl 1): S1-S12.
- Thomas N.E., Edmiston S.E., Alexander A., Millikan R.C., Groben P.A., Hao H., Tolbert D., Berwick M., Busam K., Begg C.B., Mattingly D., Ollila D.W., Tse C.K., Hummer A., Lee-Taylor J., Conway K., 2007. Number of nevi and early-life ambient UV exposure are associated with BRAF-mutant melanoma. Cancer Epidemiology, Biomarkers & Prevention. 16:991–997.
- Tucker M.A., Goldstein A.M., 2003. Melanoma etiology: where are we?. Oncogene. 22:3042–3052.
- WHO, 2003: INTERSUN – The global UV project: a guide and compendium. Geneva, World Health Organization. URL: http://www.who.int/uv/publications/intersunguide/en/index.html (11. 08. 2009).
- WHO, 2009a: Incidence of melanoma in people under 55 years. ENHIS fact sheet No. 4.2. Copenhagen, World Health Organisation. URL: http://www.euro.who.int/ENHIS (11. 01. 2011).
- WHO, 2009b:. Policies to reduce the excessive exposure of children to ultraviolet radiation. ENHIS fact sheet No. 4.8. Copenhagen, World Health Organisation. URL: URL: http://www.euro.who.int/ENHIS (11. 01. 2011).
- WHO, 2012. Health effect of UV radiation. URL: http://www.who.int/uv/health/uv_health2/en/print.html (11.6.2012).
- Zadnik V., Primic Žakelj M., 2012. SLORA: Slovenija in rak. Epidemiologija in register raka. Onkološki inštitut Ljubljana. URL: http://www.slora.si (11.01.2011).


Povezani kazalci


TWITTER