KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Good

Raba energije prispeva 79 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vira izpustov sta proizvodnja električne energije in toplote in promet.

Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir promet, ki prispeva 47 %, energetski viri skupaj pa prispevajo 73 %.

Cilj za leto 2020 je bil dosežen, za prihodnja leta pa so cilji bistveno bolj ambiciozni, zato bo v prihodnje potrebno intenzivnejše izvajanje ukrepov.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste za obdobje 2013-2020 po Odločbi 406/2009 Evropske komisije ter ciljne izpuste po Kjotskem protokolu, ki so veljali v obdobju 2008-2012.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi zgorevanja goriv, so pa z energijo povezani, in sicer t.i. ubežni izpusti, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju izpustov iz termoelektrarn.


Grafi

Slika EN01-1: Gibanje izpustov TGP iz energetskih virov, bruto domačega proizvoda ter oskrbe z energijo v obdobju 2000-2020
Viri:

ARSO, SURS, IJS-CEU (2022)

Prikaži podatke
Izpusti TGP iz energetskh virov [indeks] BDP [indeks] Oskrba z energijo [indeks] Izpusti TGP iz energetskh virov [kt CO<sub>2</sub> ekv] BDP [mio EUR 2000] Oskrba z energijo [ktoe]
2000 100 100 100 14831,40 18853,10 6604,13
2001 108,25 103,22 104,05 16055,32 19459,49 6871,65
2002 109,69 106,83 103,73 16268,55 20141,66 6850,39
2003 107,52 110,00 105,59 15947,09 20737,88 6973,25
2004 110,22 114,79 108,51 16347,38 21641,94 7166,23
2005 111,60 119,15 112,74 16552,01 22463,86 7445,36
2006 112,89 126,00 111,95 16742,44 23754,72 7393,33
2007 114,05 134,79 113,52 16915,83 25412,86 7496,85
2008 120,83 139,53 119,46 17920,59 26304,79 7889,00
2009 108,78 128,99 107,88 16133,23 24319,16 7124,36
2010 110,62 130,73 109,77 16406,84 24645,98 7249,41
2011 110,09 131,85 110,81 16327,57 24858,25 7318,09
2012 105,90 128,37 106,66 15705,74 24202,18 7043,94
2013 101,01 127,05 103,63 14980,60 23953,04 6844,04
2014 89,57 130,57 100,17 13284,95 24616,09 6615,21
2015 90,58 133,45 99,34 13434,92 25160,13 6560,44
2016 96,31 137,71 102,46 14284,08 25963,20 6766,87
2017 96,78 144,34 105,41 14353,14 27213,47 6961,60
2018 95,70 150,73 104,16 14193,00 28416,96 6878,74
2019 92,32 155,63 102,17 13691,71 29340,68 6747,64
2020 84,54 149,05 96,46 12538,32 28099,77 6370,48
Slika EN01-2: Izpusti TGP leta 2020 v Sloveniji iz energetskih virov po sektorjih in iz neenergetskih virov
Viri:

ARSO (2022)

Prikaži podatke
Neenergetski viri [kt CO<sub>2</sub> ekv] Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti [kt CO<sub>2</sub> ekv] Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) [kt CO<sub>2</sub> ekv] Promet [kt CO<sub>2</sub> ekv] Druga področja (široka raba) [kt CO<sub>2</sub> ekv] Neenergetski viri [%] Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti [%] Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) [%] Promet [%] Druga področja (široka raba) [%]
2020 3313,12 4897,42 1714,65 4581,05 1345,19 20,90 30,90 10,82 28,90 8,49
Slika EN01-3: Sprememba sektorskih izpustov TGP iz energetskih virov glede na izhodiščne izpuste v obdobju 1987-2020
Viri:

ARSO (2022)

Prikaži podatke
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. [kt CO<sub>2</sub> ekv] Ind. in grad. (ener. raba goriv) [kt CO<sub>2</sub> ekv] Promet [kt CO<sub>2</sub> ekv] Druga podr. (široka raba) [kt CO<sub>2</sub> ekv] Energetika [kt CO<sub>2</sub> ekv] Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. [kt CO<sub>2</sub> ekv] Ind. in grad. (ener. raba goriv) [kt CO<sub>2</sub> ekv] Promet [kt CO<sub>2</sub> ekv] Druga podr. (široka raba) [kt CO<sub>2</sub> ekv] 1986=0 Energetika [kt CO<sub>2</sub> ekv]
bazno leto 7264,79 4405,69 2007,59 2365,88 16043,96 7264,79 4405,69 2007,59 2365,88 16043,96
1986 16471,53 7435,32 4348,99 2093,51 2593,71
1990 -376,30 -1308,58 730,52 -442,72 14646,88 6888,49 3097,11 2738,12 1923,16 -1397,07
1991 -1356,24 -1327,75 586,75 -211,49 13735,22 5908,55 3077,94 2594,34 2154,39 -2308,74
1992 -775,89 -1818,58 628,23 -431,37 13646,35 6488,90 2587,11 2635,82 1934,51 -2397,61
1993 -1029,24 -1891,77 1179,25 -112,15 14190,05 6235,55 2513,92 3186,84 2253,73 -1853,91
1994 -1266,44 -1723,22 1566,49 -209,10 14411,70 5998,35 2682,48 3574,08 2156,79 -1632,26
1995 -1050,79 -1773,34 1988,42 -23,78 15184,47 6214,00 2632,35 3996,02 2342,10 -859,49
1996 -1466,24 -1882,42 2530,43 614,37 15840,09 5798,55 2523,27 4538,02 2980,25 -203,86
1997 -1013,20 -2103,30 2737,80 679,84 16345,10 6251,59 2302,39 4745,39 3045,72 301,14
1998 -777,05 -2122,08 1938,65 804,09 15887,58 6487,74 2283,61 3946,24 3169,97 -156,38
1999 -1497,22 -2107,51 1729,56 1042,61 15211,39 5767,57 2298,18 3737,16 3408,49 -832,56
2000 -1197,10 -2110,14 1676,79 417,89 14831,40 6067,69 2295,55 3684,38 2783,77 -1212,56
2001 -484,99 -2191,12 1838,56 848,91 16055,32 6779,80 2214,57 3846,16 3214,79 11,36
2002 -188,73 -2159,44 1900,80 671,96 16268,55 7076,06 2246,25 3908,39 3037,85 224,59
2003 -433,67 -2229,11 1950,48 615,43 15947,09 6831,13 2176,58 3958,07 2981,31 -96,87
2004 -301,17 -2078,18 2129,06 553,72 16347,38 6963,62 2327,51 4136,65 2919,60 303,42
2005 -286,43 -1942,48 2398,31 338,65 16552,01 6978,36 2463,21 4405,91 2704,53 508,05
2006 -218,74 -1802,80 2634,50 85,53 16742,44 7046,05 2602,89 4642,09 2451,41 698,48
2007 9,91 -2040,57 3237,65 -335,12 16915,83 7274,70 2365,12 5245,24 2030,76 871,87
2008 -234,66 -2068,41 4157,48 22,23 17920,59 7030,13 2337,28 6165,07 2388,11 1876,63
2009 -526,13 -2446,48 3155,08 -93,20 16133,23 6738,66 1959,21 5162,67 2272,68 89,27
2010 -393,56 -2471,91 3295,87 -67,53 16406,84 6871,24 1933,78 5303,47 2298,36 362,89
2011 -364,56 -2672,43 3646,69 -326,09 16327,57 6900,23 1733,26 5654,28 2039,79 283,61
2012 -685,72 -2740,80 3665,62 -577,31 15705,74 6579,07 1664,89 5673,21 1788,57 -338,22
2013 -1024,59 -2743,61 3364,87 -660,03 14980,60 6240,21 1662,08 5372,46 1705,85 -1063,36
2014 -2451,60 -2734,99 3381,24 -953,65 13284,95 4813,19 1670,70 5388,84 1412,23 -2759,01
2015 -2326,53 -2792,19 3351,70 -842,02 13434,92 4938,27 1613,50 5359,29 1523,86 -2609,04
2016 -1930,71 -2780,84 3725,38 -773,71 14284,08 5334,09 1624,85 5732,98 1592,17 -1759,88
2017 -1933,27 -2706,24 3855,18 -906,50 14353,14 5331,52 1699,46 5862,78 1459,39 -1690,82
2018 -2066,92 -2607,90 3834,06 -1010,19 14193,00 5197,87 1797,79 5841,65 1355,69 -1850,96
2019 -2304,84 -2648,73 3623,93 -1022,60 13691,71 4959,95 1756,96 5631,53 1343,28 -2352,25
2020 -2367,37 -2691,04 2573,46 -1020,69 12538,32 4897,42 1714,65 4581,05 1345,19 -3505,64
Slika EN01-4: Izpusti v obdobju 2005-2020, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS po sektorjih
Viri:

ARSO, IJS-CEU (2022)

Prikaži podatke
Dejanski izpusti zavezancev EU-ETS [kt CO<sub>2</sub> ekv] Podeljene kvote v državnem načrtu razdelitve za obdobje 2005-2007 in 2008-2012 [kt CO<sub>2</sub> ekv] Razlika med dejanskimi izpusti in kvotami [kt CO<sub>2</sub> ekv] Izpusti zaradi rabe energije [kt CO<sub>2</sub> ekv] Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti [kt CO<sub>2</sub> ekv] Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) [kt CO<sub>2</sub> ekv] Promet [kt CO<sub>2</sub> ekv] Druga področja (široka raba) [kt CO<sub>2</sub> ekv] Neenergetski viri [kt CO<sub>2</sub> ekv] SKUPAJ ne EU-ETS [kt CO<sub>2</sub> ekv] Cilj za ne EU-ETS sektor [kt CO<sub>2</sub> ekv] Odstopanje od cilja za ne EU-ETS [kt CO<sub>2</sub> ekv]
2005 8720,55 9192,55 -472,00 8773,22 594,84 1067,95 4405,91 2704,53 2937,03 11710,25 11824,16 -113,91
2006 8842,18 8757,31 84,87 8889,24 609,10 1186,64 4642,09 2451,41 2923,02 11812,26 11824,16 -11,90
2007 9048,63 8311,24 737,40 8836,34 593,08 967,26 5245,24 2030,76 2957,72 11794,06 11824,16 -30,10
2008 8860,11 8214,36 645,75 10053,98 537,24 963,56 6165,07 2388,11 2763,34 12817,32 11824,16 993,16
2009 8067,02 8216,05 -149,03 8782,60 544,37 802,87 5162,67 2272,68 2689,58 11472,18 11824,16 -351,98
2010 8129,86 8226,46 -96,60 8969,46 570,93 796,70 5303,47 2298,36 2671,32 11640,78 11824,16 -183,38
2011 7994,55 8224,72 -230,16 8968,91 585,81 689,03 5654,28 2039,79 2657,69 11626,60 11824,16 -197,56
2012 7610,59 8226,21 -615,62 8695,51 568,46 665,26 5673,21 1788,57 2666,31 11361,81 11824,16 -462,35
2013 7389,99 8245,23 543,75 623,16 5372,46 1705,85 2614,86 10860,09 12323,92 -1463,83
2014 6115,29 7851,47 434,22 616,18 5388,84 1412,23 2645,44 10496,91 12353,72 -1856,81
2015 6109,59 7958,63 462,00 613,47 5359,29 1523,86 2725,29 10683,92 12383,52 -1699,60
2016 6478,66 8426,14 488,15 612,85 5732,98 1592,17 2752,77 11178,91 12413,32 -1234,41
2017 6570,03 8475,17 516,42 636,59 5862,78 1459,39 2682,18 11157,36 12203,09 -1045,73
2018 6491,91 8431,49 523,59 710,55 5841,65 1355,69 2631,28 11062,77 12237,81 -1175,03
2019 6253,60 8168,45 508,32 685,32 5631,53 1343,28 2652,14 10820,59 12272,53 -1451,94
2020 6095,59 7124,65 507,37 691,03 4581,05 1345,19 2631,20 9755,85 12307,24 -2551,39

Cilji

Cilj Slovenije do leta 2020 je bil, da se izpusti toplogrednih plinov ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 in se nanaša na izpuste virov, ki niso vključeni v shemo EU-ETS. Cilj je sprejet z Odločbo 406/2009/EU v okviru cilja EU, da EU kot celota zmanjša izpuste TGP za 20 % do leta 2020 glede na leto 1990. Obveznosti so določene za celotno obdobje 2013−2020, ciljna vrednost za leto 2013 znaša 12.324 kt CO2 ekv, za leto 2020 pa 12.307 kt CO2 ekv, cilji za vmesna leta sledijo linearnemu povečevanju med tema letoma, s prelomom v letu 2017 zaradi popravka cilja.


Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov. Leta 2020 je prispevala 79 % vseh izpustov oz. 12.5 Mt CO2 ekv, kar je 24 % manj kot leta 2005.

V obdobju 1986−1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora zmanjševali, temu je sledilo, če zanemarimo zmanjšanje po vrhu sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma in leto 2003 z nekoliko manjšo proizvodnjo termoelektrarn, dolgo obdobje naraščanja do leta 2008. Posledica tega je bila, da so bili izpusti leta 2008 za 8,8 % višji kot leta 1986. Med 2008 in 2014 so se izpusti večinoma zmanjševali. K temu je prispevala slaba gospodarska situacija ter tudi tehnološka prenova sektorja proizvodnje električne energije in toplote. V letih 2015-2019 ni opaziti izrazitega trenda. Najprej so izpusti naraščali, potem padale. Leta 2020 so bili izpusti  izrazito nižji zaradi učinka ukrepov ob širjenju virusa SARS-CoV-2.

Primerjava gibanja izpustov TGP iz energetskih virov z gibanjem bruto domačega proizvoda in oskrbe z energijo kaže da je bil dosežen razklop med gibanjem BDP in rabo energije ter izpusti od leta 2002 naprej kot posledica strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije. Zmanjšanje deleža fosilnih virov energije je na izpuste pomembneje vplivalo po letu 2009, kar se kaže v hitrejšem zmanjševanju izpustov v primerjavi z oskrbo z energijo. Razklop med BDP in izpusti se je intenzivneje povečeval po letu 2012.

Izpusti iz neenergetskih virov so se v obdobju 1986-2020 zmanjšali za 16,7 %. Skupni izpusti so se leta 2020 zmanjšali za 7,2 % in so znašali 15.851 kt CO2 ekv, kar je obenem tudi najnižja vrednost v celotnem opazovanem obdobju od leta 1990.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora je imel leta 2020 največji delež CO2 (96 %), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 je predstavljal 3 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986−2020 zmanjšali za 23,1 %, izpusti CH4 za 46,5 %, izpusti N2O pa so ostali nespremenjeni.

Največji vir izpustov energetskega izvora leta 2020 je proizvodnja električne energije in toplote z 31 %. Drugi zelo velik vir je promet z 29 %. Industrija prispeva 11 %,  gospodinjstva in storitveni sektor skupaj pa 8 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj je to edini sektor kjer so izpusti višji tako glede na leto 1986 kot 2005. Leta 2020 so se zaradi ukrepov ob širjenju virusa SARS-CoV-2 močno zmanjšali glede na preteklo leto, a so bili vseeno za 119 % višji kot leta 1986. Višji izpusti so posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU), vpliv katerega na energetsko bilanco Slovenije je odvisen od cenovnih razmerij pri pogonskih gorivih med Slovenijo in sosednjimi državami. Razmerja so se v preteklosti močno spreminjala.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so bili leta 2020 za 34,1 % nižji kot leta 1986 zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn (tehnološka prenova sektorja), zamenjave tekočih in trdnih goriv s plinastimi ter tudi sosežiga lesne biomase in tudi razmer na trgu električne energije.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986−2020 najbolj zmanjšali, za 60,6 %, ob znatnem povečanju dodane vrednosti (v obdobju 1992-2020 za 108 %). Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije, zamenjave goriv ter izboljšanja učinkovitosti rabe energije.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so v obdobju 2018−2020 izpusti ostali skoraj nespremenjeni. Izpusti iz tega sektorja se z občasnimi prekinitvami zmanjšujejo od leta 1999, zlasti intenzivno po letu 2010, ko se je raba kurilnega olja hitro zmanjševala. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: izboljšanje izolacije stavb in zamenjav stavbnega pohištva, zamenjava goriv, sprememba obnašanja itd. Glede na leto 1986, so bili izpusti leta 2020 nižji za 48,1 %

Ukrepi za zmanjšanje izustov TGP so zajeti v Celovitem nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki je bil sprejet leta 2020. Do vključno leta 2020 so se ukrepi izvajali na podlagi Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (MOP, 2014). Izvajanje ukrepov se spremlja vsako leto preko podnebnih ogledal, ki so dostopna na spletni strani: https://podnebnapot2050.si/rezultati-slovenije/letno-podnebno-ogledalo/. Kljub temu, da je bil cilj za leto 2020 dosežen, bo potrebno izvajanje ukrepov izboljšati, saj so cilji za prihodnja leta mnogo bolj ambiciozni.

EU je leta 2005 uvedla sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP na podlagi Direktive 2003/87/ES. Sistem je bil večkrat nadgrajen, od leta 2013 je obseg pravic v sistemu določen za celotno EU, pri čemer se obseg zmanjšuje z določeno letno stopnjo. Trgovanje preko cene emisijskih kuponov usmerja udeležence k izvedbi ukrepov za zmanjševanje izpustov in omogoča, da to dosežejo na stroškovno najugodnejši način. V EU-ETS je bilo leta 2020 vključenih 43 % izpustov iz energetskih virov v Sloveniji.

EU si je za leto 2020 zastavila cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990. Ta cilj je razdeljen na 21-odstotno zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009). Enak pristop je tudi pri cilju za leto 2030, za katero je s paketom Pripravljeni na 55 določeno 55 % zmanjšanje izpustov glede na 1990.

Za Slovenijo je bil za neETS izpuste za leto 2020 določen cilj, da se izpusti glede na 2005 ne smejo povečati za več kot 4 %. Za leto 2030 je za neETS trenutno veljavni cilj 15 % zmanjšanje glede na 2005, po predlogu v paketu Pripravljeni na 55 pa 27 % zmanjšanje. Energetski viri v neETS izpustih predstavljajo 73 %.


Metodologija

Cilji povzeti po: Aktih podnebno-energetskega svežnja (Odločba 406/2009, Direktiva 2009/29/ES).

Podatki za Slovenijo

Metodologija zbiranja podatkov:

Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih TGP, ki so bili  poslani UNFCCC in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on Climate Change data / ) oz. oz. Evropski Komisiji. http://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/ (ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj)

Metodologija obdelave podatkov:

Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 25, N2O = 298, SF6 = 22800, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100. Od leta 2015 se pri poročanju uporabljajo spremenjene vrednosti uteži, skladno z izsledki Četrtega poročila IPCC (GWP AR4).

Ločitev izpustov na ETS in neETS je narejena na podlagi podatkov o emisijah naprav v ETS.

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatka

Izpusti TGP

kt CO2 ekv

Evidence  izpustov toplogrednih plinov. Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.

1986–2020

prva verzija podatka: 15. januarja za predpreteklo leto;

končna verzija: 15. marca

enkrat letno

22. 4. 2022

Da

Preverjeni izpusti ETS

kt CO2 ekv

ARSO

2005–2020

Maja za preteklo leto

enkrat letno

22. 4. 2022

Da

Bruto domači proizvod (BDP)

Mio EUR

SURS, spletna aplikacija SI-STAT

2000–2020

Podatki za preteklo leto so na voljo v prvi polovici leta

enkrat letno

20. 4. 2022

Da

Oskrba z energijo

ktoe

SURS, spletna aplikacija SI-STAT

2000–2020

Podatki za preteklo leto so na voljo jeseni (oktobra)

enkrat letno

20.4.2022

Da

Opredelitev kazalca:

Relevantnost kazalca: 2
Točnost uporabljenih podatkov: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 2

Datum zajema podatkov
Drugi viri in literatura

  1. ARSO, 2022. National inventory report 2022 (povezava: https://cdr.eionet.europa.eu/si/eu/mmr/art07_inventory/ghg_inventory/en…).
  2. Evropska komisija, 2021. Paket pripravljeni na 55 - Predlog uredbe ESR (Dostopno na strani: https://ec.europa.eu/clima/eu-action/european-green-deal/delivering-eur…).
  3. Evropska komisija, 2013, Izvedbeni sklep Komisije št. 2013/634/EU z dne 31. oktobra 2013 o prilagoditvah dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 292 z dne 1.11.2013, stran 19)
  4. Evropska komisija, 2016, Factsheet on the Commission's proposal on binding greenhouse gas emission reductions for Member States (2021-2030) (http://europa.eu/rapid/press-release_MEMO-16-2499_en.htm)
  5. EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
  6. MOP, 2014. Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020.
  7. MzI, 2020. Celoviti nacionalni energetski in podnebnih načrt (https://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti…)
  8. SURS, 2022. Statistični podatki pridobljeni preko sistema SI-STAT


Related indicators