KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Raba energije prispeva več kot 80 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vir izpustov je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje kjotskega cilja in cilja države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni. Leta 2010 so bile emisije iz teh virov nižje od kjotskega cilja, skupni izpusti v prvih treh letih kjotskega obdobja 2008-2010 pa so cilj presegali za 133 kt CO2 ekv. Raba energije k tem izpustom prispeva 75 %. Daleč največji vir je promet.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste po Kjotskem protokolu v obdobju 2008-2012 ter ciljne izpuste za leto 2020 po odločbi 406/2009 Evropske komisije.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah . Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi zgorevanja goriv, so pa z energijo povezani, in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju izpustov iz termoelektrarn.


Grafi

Slika EN01-1: Skupni izpusti toplogrednih plinov iz neenergetskih virov in izpusti zaradi rabe energije leta 2010
Viri: 

Agencija RS za okolje, 2012;

Prikaži podatke
Neenergetski viri Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Promet Druga področja (široka raba)
2010 Gg CO2 ekv 3450.5 6669.1 1899.6 5271.6 2231.3
2010 % 17.7 34.2 9.7 27 11.4
Slika EN01-2: Sprememba izpustov zaradi rabe energije po sektorjih v obdobju 1986-2010
Viri: 

Agencija RS za okolje, 2012;

Prikaži podatke
Leto 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996
Energetika Gg CO2 ekv 15507.5 15133 15107.3 14400.2 13558.5 13582.3 14060.6 14041.1 14878.4 15550.8
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 6890 6971.1 7089.5 6724.6 5777.8 6354.4 6092.4 5682.5 6069.3 5662.8
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 3901.5 3673.6 3445.8 3118.8 3057.4 2662.7 2503.2 2665.4 2615.2 2478.5
Promet Gg CO2 ekv 2332.3 2512.3 2544.7 2749.1 2596.9 2679.1 3097.1 3418.6 3757 4349.9
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 2383.6 1976 2027.2 1807.7 2126.3 1886.1 2367.9 2274.5 2436.9 3059.6
1986=0
Energetika Gg CO2 ekv -536.5 -910.9 -936.7 -1643.8 -2485.5 -2461.6 -1983.4 -2002.9 -1165.6 -493.2
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv -374.8 -293.7 -175.3 -540.2 -1486.9 -910.4 -1172.3 -1582.3 -1195.5 -1602
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv -504.2 -732.1 -959.8 -1286.9 -1348.3 -1743 -1902.5 -1740.3 -1790.5 -1927.2
Promet Gg CO2 ekv 324.7 504.7 537.1 741.5 589.3 671.6 1089.5 1411 1749.4 2342.3
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 17.8 -389.9 -338.6 -558.2 -239.6 -479.8 2 -91.3 71 693.7
Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Energetika Gg CO2 ekv 15862 15574.8 14902.2 14991.2 15834.1 16014.6 15737 16059.9 16287.6 16447.8
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 6099.9 6321.4 5611.6 5908.9 6609.4 6895.3 6648.6 6777 6777.3 6843.9
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 2219.6 2285.8 2296.7 2268.7 2210.5 2243.8 2157.9 2276.4 2485.5 2593.5
Promet Gg CO2 ekv 4411.9 3806.3 3617.9 3763 3890.9 3896 4030.2 4170.5 4441.7 4652.2
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 3130.6 3161.2 3376 3050.7 3123.3 2979.5 2900.4 2835.9 2583.1 2358.2
1986=0
Energetika Gg CO2 ekv -181.9 -469.2 -1141.7 -1052.7 -209.9 -29.3 -306.9 15.9 243.7 403.8
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv -1164.9 -943.4 -1653.2 -1355.9 -655.4 -369.4 -616.2 -487.8 -487.5 -420.9
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv -2186 -2119.9 -2109 -2137 -2195.2 -2161.9 -2247.8 -2129.2 -1920.2 -1812.2
Promet Gg CO2 ekv 2404.3 1798.7 1610.3 1755.4 1883.3 1888.4 2022.6 2162.9 2434.1 2644.6
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 764.7 795.4 1010.1 684.8 757.4 613.6 534.5 470.1 217.2 -7.7
Leto 2007 2008 2009 2010
Energetika Gg CO2 ekv 16552.4 17580.3 15985.9 16071.6
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 7066.8 6842.5 6540.7 6669.1
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 2346 2304.6 1917.8 1899.6
Promet Gg CO2 ekv 5227.1 6152.3 5337 5271.6
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 1912.5 2280.9 2190.4 2231.3
1986=0
Energetika Gg CO2 ekv 508.4 1536.4 -58.1 27.7
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv -198 -422.3 -724.1 -595.7
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv -2059.7 -2101.1 -2487.9 -2506.1
Promet Gg CO2 ekv 3219.5 4144.8 3329.4 3264
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv -453.4 -85 -175.5 -134.6
Slika EN01-3: Izpusti v obdobju 2005-2010, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS, po sektorjih
Viri: 

Agencija RS za okolje, 2012; Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 2012; Institut Jožef Stefan, 2012.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010
Dejanski izpusti zavezancev EU-ETS Gg CO2 ekv 8720.6 8842.2 9048.6 8860.1 8067 8129.9
Podeljene kvote v državnem načrtu razdelitve za obdobje 2005-2007 in 2008-2012 Gg CO2 ekv 9192.5 8757.3 8311.2 8214.4 8216.1 8209
Razlika med dejanskimi izpusti in kvotami Gg CO2 ekv -472 84.9 737.4 645.7 -149 -79.1
Izpusti zaradi rabe energije Gg CO2 ekv 8249.4 8321.2 8242.7 9498.9 8528.5 8530.5
Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti Gg CO2 ekv 365.1 366.6 342.5 305.3 308.1 328.9
Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Gg CO2 ekv 859.5 944.2 760.6 760.4 693 698.8
Promet Gg CO2 ekv 4441.7 4652.2 5227.1 6152.3 5337 5271.6
Druga področja (široka raba) Gg CO2 ekv 2583.1 2358.2 1912.5 2280.9 2190.4 2231.3
Neenergetski viri Gg CO2 ekv 3370.7 3416.4 3417.3 3071.6 2881.9 2861.8
SKUPAJ ne EU-ETS Gg CO2 ekv 11620.1 11737.6 11659.9 12570.6 11410.4 11392.3
Cilj za ne EU-ETS sektor 2008-2012 Gg CO2 ekv 11746.8 11746.8 11746.8 11746.8 11746.8 11746.8
Odstopanje od cilja za ne EU-ETS Gg CO2 ekv -126.7 -9.2 -86.9 823.8 -336.4 -354.5
Vsota odstopanj v obdobju 2008-2012 Gg CO2 ekv 823.8 487.4 132.9

Cilji

-8 % nižji izpusti TGP glede na izhodiščne izpuste (CO2, N2O, CH4 leta 1986 in F-plini leta 1995) v obdobju 2008-2012;
- z uporabljeno dovoljeno kvoto zaradi povečanja ponorov, ki znaša 1.320 kt CO2, dejanski povprečni izpusti obdobja 2008-2012 ne smejo preseči 20.046 kt CO2 ekv;
- z določitvijo količine podeljenih pravic do izpustov TGP v okviru sistema trgovanja s pravicami do izpustov TGP v EU so bili izpusti virov, ki so v ta sistem vključeni, v obdobju 2008-2012 omejeni na 8.299 kt CO2 ekv letno. Iz tega sledi, da povprečni letni izpusti preostalih virov v kjotskem obdobju ne smejo presegati 11.747 kt CO2 ekv.
- zmanjšanje izpustov TGP za 20 % oziroma 30 % do leta 2020 glede na izhodiščne izpuste v letu 2005 (20 % znižanje izpustov v primeru, da mednarodni dogovor o zmanjšanju izpustov TGP ne bo sprejet, in 30 % znižanje v primeru, če bo mednarodni dogovor sprejet oz. bi se EU enostransko odločila za strožji cilj). Trenutno veljaven cilj za EU kot celoto je 20 % zmanjšanje izpustov TGP. Skladno s tem je obveznost Slovenije opredeljena v Odločbi 406/2009 Evropskega parlamenta in sveta (EU, 2009). Slovenija mora do leta 2020 omejiti izpuste, ki niso vključeni v EU-ETS, da ne bodo več kot za 4 % višji od izhodiščnih izpustov leta 2005.


Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov. Leta 2010 je prispevala 82,3 % vseh izpustov v Sloveniji. V obdobju 1986-1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora zmanjševali, temu je sledilo, če zanemarimo zmanjšanje po vrhu sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma, dolgo obdobje naraščanja. Posledica tega je bila, da so bili izpusti leta 2008 za 9,4 % višji kot leta 1986. Leta 2009 so se občutno zmanjšali, kar lahko v daleč največji meri pripišemo gospodarski krizi, saj so se zlasti zmanjšali izpusti iz prometa ter predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Na podobni ravni kot leta 2009 so ostali tudi leta 2010. Glede na leto 1986 so bili leta 2010 izpusti enaki, glede na leto prej pa so se povečali za 0,5 %. Izpusti iz neenergetskih virov so se v obdobju 1986-2010 zmanjšali za 17,5 %, pri čemer so se v letu 2010 zmanjšali za 1,2 %. Skupni izpusti so se leta 2010 minimalno povečali, in sicer za 0,2 % tako da so znašali 19.522 kt CO2 ekv.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora za leto 2010 ima največji delež CO2 (96%), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 predstavlja 3 %, glavni vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi. N2O prispeva 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986-2010 povečali za 1,2 %, izpusti CH4 in N2O pa so se zmanjšali za 29,9 % oz. 0,7 %. Povečanje izpustov CO2 je posledica tega, da s povečanjem energetske učinkovitosti in rabe goriv z nižjo vsebnostjo ogljika Slovenija ni uspela v celoti ločiti gibanja izpustov in gospodarske rasti. Izpusti CH4 so se zmanjšali zaradi opuščanja rudarske dejavnosti, izpusti N2O pa zaradi zmanjšanja rabe tekočih goriv v traktorjih, kljub večjemu številu avtomobilov s katalitičnimi pretvorniki.

Največji vir izpustov energetskega izvora je proizvodnja električne energije in toplote z 41 % leta 2010. Drugi, zelo velik vir je promet s 33 %. Gospodinjstva in storitveni sektor skupaj prispevajo 14 %, industrija pa 12 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so bili izpusti leta 2010 za 158,4 % višji kot leta 1986. Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). V obdobju 2000-2008 je raba energije v prometu naraščala, zlasti izrazito med letoma 2005 in 2008. Leta 2008 so bili izpusti kar za 201,6 % višji kot leta 1986. Leta 2009 so se znižali za 13,3 %, leta 2010 pa še za 1,2 %. Po letu 2004 je gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo, povečanje katerega se je, kot posledica povečanja tranzitnih tokov, zlasti ob širitvah EU, in zaradi nižjih cen goriv glede na okoliške države, neposredno odrazilo na višjih količinah prodanih pogonskih goriv v državi. Ob tem je potrebno poudariti, da tranzitni promet ni edini krivec za višje izpuste, saj Slovenija v prometu ni izvajala ukrepov, ki so bili navedeni v operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (MKO, 2012). Zmanjšanje izpustov leta 2009 je posledica gospodarske krize in tudi višjih cen pogonskih goriv v Sloveniji glede na ostale države. Leta 2010 so bile cene goriv prav tako višje kot v sosednjih državah, znižanje emisij pa je posledica višjega deleža biogoriv ob zelo podobni porabi energije kot leta 2009 (-0,3 %).

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so bili leta 2010 za 8,2 % nižji kot leta 1986 zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn in zamenjave tekočih in trdnih goriv s plinastimi ter tudi sosežiga lesne biomase. Glede na leto 2009 so se emisije povečale za 2,0 %, kar je posledica višje proizvodnje električne energije v termoelektrarnah. Večjega prestrukturiranja dejavnosti oskrbe z električno energijo ni bilo.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2010 najbolj zmanjšali, za 56,9 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih in zamenjave goriv: znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter rast porabe plinastih, ter gospodarske krize, ki je vplivala na rabo energije v letih 2009 in 2010. V obdobju 1986-2008 so se izpusti zmanjšali za 47,7 %, leta 2010 pa so bile glede na leto 2008 za 17,6 % nižje emisije. Rast izpustov v letih 2003-2006 je bila posledica večje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva – velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona gradbeništva. Zmanjšanje izpustov leta 2007 je posledica strukturnih sprememb v industriji (zmanjšanje deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti), izrazitega zmanjšanja intenzivnosti rabe energije ter tudi rasti rabe električne energije, v zadnji četrtini leta 2008 se je pričel čutiti vpliv gospodarske krize, zaradi česar je bila poraba energije v industriji leta 2008 nižja kot leto prej. Gospodarska kriza pa je še bolj vplivala na slabše poslovanje podjetij in s tem nižje izpuste v letih 2009 in 2010.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so se v letu 2010 izpusti povečali za 1,9 %, kar je predvsem posledica hladnejše zime glede na predhodno leto. Po občutnem znižanju izpustov leta 2007 (19,1 %), so se naslednje leto povečali za enak odstotek (19,1 %), tako da so bili glede na leto 2006 nižji za 3,7 %. Leta 2009 so bili glede na leto prej nižji za 3,3 %. Glede na leto 1986 so bili izpusti leta 2010 nižji za 5,6 %. Izpusti sektorja se znižujejo od leta 1999 zaradi zniževanja rabe tekočih goriv, občutno zmanjšanje pa je bilo opazno v letih 2005 (8,6 %), 2006 (9,3 %) in zlasti 2007. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: od visokih cen kurilnega olja, izboljšanja izolacij stavb, do zamenjave goriv itd., v letu 2007 pa je opazen tudi vpliv zamika nakupa kurilnega olja zaradi naraščajočih cen, ki je vplival na višjo porabo tekočih goriv v letu 2008. Cena kurilnega olja pomembno vpliva na porabo tega energenta, saj ima precejšen delež slovenskih gospodinjstev kombinirane kotle na trdna in tekoča goriva, pri katerih lahko hitro iz kurilnega olja preidejo na les.

Ministrstvo pristojno za okolje je za dosego Kjotskega cilja leta 2004 pripravilo prvi Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Rast izpustov se v zadnjih letih kljub temu ni ustavila. Analiza izvajanja operativnega programa je pokazala, da je bilo izvajanje ukrepov nezadovoljivo in zato je bil leta 2009 sprejet nov Operativni program, ki vsebuje pregled ukrepov z jasnimi pristojnostmi po ministrstvih in roki za izvedbo ukrepov ter tudi nabor kazalcev po ukrepih, kar omogoča enostavnejše spremljanje izvajanja. Spremljanje izvajanja programa je bilo v letih 2010-2012 v pristojnosti službe vlade za podnebne spremembe, ki je pripravila tri poročila. Leta 2012 je bila služba ukinjena njene naloge pa je prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V zadnjem poročilu, ki analizira izvajanje v letu 2011 je prevladovala ocena delno zadovoljivo izvajanje ukrepov (15), nezadovoljivo oceno pa so prejeli štirje ukrepi med 24. Glede na predhodno poročilo se je za ena zmanjšalo število ukrepov, ki se izvaja zadovoljivo, in prav tako za ena povečalo število ukrepov, ki se izvajajo nezadovoljivo. Največ nezadovoljivo izvajanih ukrepov je na področju prometa (MKO, 2012).

Poleg ponorov bo na zmanjšanje izpustov TGP močno vplival sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 na podlagi Direktive 2003/87/ES. Trgovanje samo neposredno ne omogoča zmanjševanja izpustov, omogoča pa udeležencem, da ga dosežejo na stroškovno najugodnejši način. Eden od elementov sistema je podelitev brezplačnih pravic z državnimi načrti razdelitve emisijskih kuponov, kjer z določanjem višine podeljenih kuponov, države članice, zavezance EU-ETS spodbujajo k izvedbi ukrepov zmanjšanja izpustov TGP. Če zavezanec izpusti v zrak več kot ima brezplačnih kuponov, mora za presežek kupiti kupone na trgu emisijskih kuponov. Pri doseganju Kjotskega cilja se v izpustih upošteva količina podeljenih kuponov v obdobju 2008-2012, torej so izpusti zavezancev EU-ETS v Sloveniji omejeni na 8.299 kt CO2 (MOP, 2007). Če zavezanci izpustijo več, se to šteje v emisijsko bilanco države, v kateri so bili dodatni kuponi kupljeni. Iz tega lahko izračunamo Kjotski cilj za vire, ki niso vključeni v EU-ETS, ki znaša 11.747 kt CO2 ekv. Slovenija z uvedbo sistema EU-ETS na doseganje kjotskega cilja lahko vpliva samo z izvajanjem ukrepov, ki vplivajo na izpuste virov, ki niso vključeni v EU-ETS. Leta 2009 je bil sistem za trgovanje z izpusti spremenjen in razširjen na obdobje 2013-2020 (Evropska komisija, 2009a). V novem obdobju ne bo več razdelitvenih načrtov za pravice do izpustov po državah, temveč bodo pridobljene po enotnih pravilih EU na avkcijah ali z razdelitvijo brezplačnih pravic napravam, ki so podvrženi mednarodni konkurenci. Cilj države članice za leto 2020 se nanaša samo na emisije zunaj trgovanja z emisijami (EU, 2009).

Leta 2010 so izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS, znašali 11.392 kt CO2 ekv. To je 355 kt CO2 ekv manj od cilja. Vsota odstopanj od cilja v letih 2008-2010 znaša 133 kt CO2 ekv, kar je posledica zelo visokih emisij leta 2008. Daleč najpomembnejši sektor med viri, ki niso vključeni v EU-ETS, je promet, ki je leta 2010 predstavljal 46 % izpustov teh virov (Slika EN1-3). Sledijo neenergetski viri s 25 %, druga področja z 20 %, industrija s 6 % in transformacije s 3 %. Pri industriji in transformacijah je delež tako nizek, ker so viri, ki prispevajo večji del izpustov, vključeni v EU-ETS.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju izpustov TGP ne bo zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 2005. Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21 % zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009). Za Slovenijo je cilj po odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov preostalih virov glede na leto 2005 (EU, 2009). Kljub temu, da mednarodni dogovor še ni sprejet, EU ni opustila možnosti za 30 % znižanje izpustov. V razpravi je tudi možnost, da se EU za cilj 30 % znižanja izpustov odloči enostransko, brez mednarodnega dogovora in sicer zaradi ekonomskih prednosti zgodnje implementacije ukrepov. Poleg tega je v letu 2011 Evropska komisija objavila načrt za doseganje nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050, kar pomeni, da se bodo izpusti do tega leta znižali za 80-95 % v EU kot celoti (Evropska komisija, 2011).

Emisije virov, ki niso vključeni v EU-ETS, so bile leta 2010 glede na leto 2005 nižje za 2 %.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in predpisih podnebno-energetskega svežnja (Odločba 406/2009, Direktiva 2009/29/ES).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih TGP, ki so bili poslani UNFCCC in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on Climate Change data / (ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron.
Datum zajema podatkov za kazalec: 14. november 2012.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).
Izpusti zaradi rabe energije (CRF 1) vključujejo izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote - transformacije (CRF 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3) in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v tekstu poleg izpustov iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B).
Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, ter izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov, izpuste iz kmetijstva (CRF 4), kjer so zajeti izpusti iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz odpadkov (CRF 6), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami, in izpuste iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3).

Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310, SF6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. V letu 2003 je bila zanesljivost podatkov o aktivnostih in emisijskih faktorjev za sektor Transformacije izboljšana zaradi uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve količine porabljenega goriva.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

- ARSO, 2012. National inventory report.
- Državni zbor RS, 2002. Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP).
- Evropska Komisija, 2007. Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu - Energetska politika za Evropo (COM(2007)1).
- Evropska Komisija, 2011. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij - Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)112).
- Evropska komisija, 2012. Commission staff working paper, Analysis of options beyond 20% GHG emission reductions: Member State results, 2012 (SWD (2012)5).
- EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
- EU, 2009a. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov.
- MOP, 2004. Državni načrt razdelitve pravic emitirati toplogredne pline za obdobje 2005 do 2007.
- MOP, 2006. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.
- MOP, 2007. Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012.
- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP -01).
- SURS, 2012. Statistični podatki pridobljeni preko sistema SI-STAT
- MKO, 2012. Tretje poročilo o spremljanju izvajanja operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012.


Povezani kazalci


TWITTER