KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

V Sloveniji so zunanji stroški proizvodnje električne energije, ki nastanejo kot posledica vpliva proizvodnje električne energije na okolje, višji kot v EU-25, predvsem ker je velik del električne energije proizvedene iz premoga. Kljub vse večji okoljski ozaveščenosti, cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih cenovnih signalov, ki jih prejemajo potrošniki in proizvajalci električne energije, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.


S kazalcem zunanjih stroškov proizvodnje električne energije ocenjujemo velikost stroškov, glede na nivo okoljskih in energetskih davkov pa ocenjujemo v kolikšni meri končne cene energije odražajo okoljske stroške. Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. V praksi obstaja več načinov in metodologij izračuna zunanjih stroškov proizvodnje električne energije. Med seboj se razlikujejo po načinu ocenjevanja, glede definicije in nabora okoljskih in drugih vplivov, ocene specifičnih stroškovnih vplivov idr. V literaturi se za »zunanje stroške« uporablja tudi izraz »eksterni stroški« ali »družbeni mejni stroški«.


Grafi

Slika EN23-1: Zunanji stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji v obdobju 1990-2015, (stalne cene v evrih 2000)
Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije (2017)
; EUROSTAT (2017)
; Agencija RS za okolje (2017)
Prikaži podatke

CO2 ekv - nižja ocena

SO2 - nižja ocena

NOx - nižja ocena

NMVOC - nižja ocena

NH3 - nižja ocena

PM10 - nižja ocena

jedrska energija - nižja ocena

SKUPAJ - nižja ocena

Proizvodnja električne energije - nižja ocena

Specifični zunanji stroški - nižja ocena

CO2 ekv - višja ocena

SO2 - višja ocena

NOx - višja ocena

NMVOC - višja ocena

NH3 - višja ocena

PM10 - višja ocena

jedrska energija - višja ocena

SKUPAJ - višja ocena

Proizvodnja električne energije - višja ocena

Specifični zunanji stroški - višja ocena

1990

115,82

828,11

108,97

0,13

0

0

244,43

1297,46

12442

10,43

487,65

2366,04

316,37

0,40

0

0

244,43

3414,89

12442

27,45

1991

100,87

738,93

89,27

0,11

0

0

37,20

966,38

12742

7,58

424,70

2111,22

259,16

0,36

0

0

37,20

2832,66

12742

22,23

1992

110,26

809,13

90,04

0,12

0

0

256,58

1266,12

12086

10,48

464,24

2311,79

261,41

0,38

0

0

256,58

3294,39

12086

27,26

1993

106,58

791,46

94,14

0,12

0

0

199,98

1192,28

11692

10,20

448,77

2261,30

273,32

0,36

0

0

199,98

3183,74

11692

27,23

1994

103,02

765,81

93,57

0,11

0

0

100,77

1063,29

12631

8,42

433,78

2188,02

271,65

0,36

0

0

100,77

2994,58

12631

23,71

1995

106,69

544,66

84,12

0,12

0

0

167,53

903,11

12654

7,14

449,22

1556,16

244,21

0,37

0

0

167,53

2417,50

12654

19,10

1996

99,43

532,75

84,51

0,11

0

0

240,11

956,91

12735

7,51

418,64

1522,15

245,34

0,35

0

0

240,11

2426,58

12735

19,05

1997

107,99

568,27

96,07

0,12

0

0

118,07

890,52

13176

6,76

454,70

1623,64

278,92

0,37

0

0

118,07

2475,69

13176

18,79

1998

112,55

537,86

98,67

0,13

0

0

148,92

898,12

13705

6,55

473,90

1536,74

286,45

0,39

0

0

148,92

2446,41

13705

17,85

1999

100,36

463,13

79,96

0,11

0

0

192,37

835,93

13262

6,30

422,55

1323,23

232,14

0,35

0

0

192,37

2170,64

13262

16,37

2000

105,90

451,77

87,22

0,12

0

14,54

310,23

969,78

13624

7,12

445,89

1290,76

253,23

0,36

0

42,31

310,23

2342,79

13624

17,20

2001

120,01

284,17

91,56

0,13

0

14,20

134,98

645,04

14466

4,46

505,31

811,92

265,81

0,40

0

41,30

134,98

1759,72

14466

12,16

2002

124,89

293,02

101,96

0,13

0

16,68

69,42

606,10

14600

4,15

525,87

837,20

296,01

0,42

0

48,52

69,42

1777,43

14600

12,17

2003

120,00

279,73

91,34

0,13

0

14,29

113,76

619,24

13821

4,48

505,28

799,22

265,17

0,42

0

41,56

113,76

1725,40

13821

12,48

2004

122,77

229,44

79,05

0,13

0

13,93

101,85

547,18

15273

3,58

516,94

655,55

229,49

0,42

0

40,53

101,85

1544,78

15273

10,11

2005

123,49

178,63

78,20

0,14

0

13,77

113,90

508,14

15117

3,36

519,98

510,38

227,04

0,44

0

40,06

113,90

1411,80

15117

9,34

2006

124,70

53,20

79,45

0,14

0

7,22

137,08

401,80

15114

2,66

525,04

152,01

230,66

0,45

0

21,01

137,08

1066,26

15114

7,05

2007

129,16

49,48

72,36

0,15

0

8,19

107,27

366,61

15043

2,44

543,82

141,38

210,07

0,46

0

23,83

107,27

1026,83

15043

6,83

2008

124,37

45,34

72,10

0,16

0

14,91

17,75

274,63

16398

1,67

523,65

129,55

209,32

0,52

0

43,36

17,75

924,14

16398

5,64

2009

119,03

40,35

64,91

0,21

0

9,88

79,53

313,90

16401

1,91

501,16

115,28

188,43

0,67

0

28,75

79,53

913,82

16401

5,57

2010

121,34

34,62

67,29

0,24

0

8,57

104,54

336,60

16433

2,05

510,89

98,92

195,35

0,75

0

24,93

104,54

935,39

16433

5,69

2011

122,11

41,68

65,66

0,25

0

10,84

8,37

248,90

16056

1,55

514,14

119,08

190,62

0,77

0

31,54

8,37

864,52

16056

5,38

2012

116,43

38,51

61,86

0,23

0

11,13

109,05

337,20

15729

2,14

490,25

110,02

179,58

0,71

0

32,36

109,05

921,97

15729

5,86

2013

110,54

41,31

56,10

0,21

0

9,42

166,93

384,51

16103,09

2,39

465,45

118,02

162,87

0,66

0

27,41

166,93

941,33

16103,09

5,85

2014

84,91

27,05

41,60

0,18

0

7,69

13,12

174,55

17436,92

1,00

357,54

77,28

120,77

0,56

0

22,37

13,12

591,64

17436,92

3,39

2015

87,15

11,04

27,88

0,18

0

7,99

97,83

232,08

15100,38

1,54

366,95

31,55

80,93

0,58

0

23,25

97,83

601,09

15100,38

3,98


Cilji

- liberalizacija notranjih trgov z električno energijo in zemeljskim plinom;
- doseči učinkovitost s povečanjem konkurenčnosti, predvsem učinkovitost investiranja in obratovanja ter razbremenitev sektorja zunanjih stroškov;
- internalizacija zunanjih stroškov energije preko povečevanja obdavčevanja fosilnih goriv za ogrevanje in širjenje obdavčitve za neobdavčene energente;
- povečanje konkurenčnosti obnovljivih virov in ukrepov energetske učinkovitosti, okoljskih učinkov, zmanjšanje izpustov TGP in zmanjšanje odvisnosti od uvoza naftnih derivatov ter tudi uveljavljanje načela "onesnaževalec plača";
- priprava in uvedba metodologije za internalizacijo zunanjih stroškov z obdavčenjem, skladno z načelom "onesnaževalec plača", postopno povišanje davčne obremenitve za mineralna olja in pline za ogrevanje v široki rabi in uvedbo trošarine na električno energijo pri končnem uporabniku.


Proizvodnja električne energije ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi, vpliv pa se razlikuje glede na način in lokacijo proizvodnje električne energije. Cene električne energije v večini primerov ne vključujejo škode, povzročene s proizvodnjo električne energije, zato nastajajo zunanji stroški električne energije.

Iz izračunov zunanjih stroškov proizvodnje električne energije je razvidno, da so se zunanji stroški proizvodnje v obdobju od 1990 do 2007, kljub večanju proizvodnje električne energije, precej zmanjšali. Ocenjeno je, da so v Sloveniji v letu 2007 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 2,6 do 7,1 cent €/kWh, kar je več kot znašajo ti stroški v povprečju v EU-25 v letu 2004 (1,8 - 6,0 €centov/kWh). Zunanji stroški v Sloveniji so višji zaradi velikega deleža proizvedene električne energije iz premoga.

Višino zunanjih stroškov proizvodnje električne energije v Sloveniji v največji meri določajo izpusti SO2, NOx in VOC, ki vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme, kar posredno vpliva na večje izdatke v zdravstvu in kmetijstvu, ki jih nosi celotna družba. Tudi škoda, ki jo povzročajo izpusti toplogrednih plinov, ima v Sloveniji precejšno težo. Vendar je pri oceni vpliva izpustov toplogrednih plinov potrebna precejšnja previdnost, saj je zaradi negotovosti glede spremembe podnebja pri tej oceni najbolj vprašljiva verjetnost vpliva, kot tudi ocena tega vpliva z etičnega in ekonomskega vidika.

Skupni zunanji stroški v Sloveniji proizvedene električne energije so odvisni od več dejavnikov: strukture virov proizvodnje električne energije, učinkovitosti proizvodnje električne energije ter od lokacije proizvodnih enot. V Sloveniji se ena tretjina električne energije proizvede iz premoga, učinkovitost proizvodnje električne energije v termoelektrarnah pa je manj učinkovita kot v primerljivih enotah v EU, poleg tega so proizvodne enote locirane v neposredni bližini urbanih naselij.

Gledano po posameznih virih energije, ima proizvodnja električne energije iz premoga in tekočih goriv največje zunanje stroške. Ocenjuje se, da so v letu 2007 zunanji stroški proizvodnje iz premoga znašali od 4,6 do 16,2 cent €/kWh, zunanji stroški proizvodnje iz tekočih goriv (kurilno olje, mazut, utekočinjen naftni plin) pa od 3,9 do 13,4 cent €/kWh. Pri proizvodnji električne energije iz zemeljskega plina so zunanji stroški ocenjeni na 2,9 do 10,4 cent €/kWh, pri jedrski energiji 2,2 cent €/kWh, pri obnovljivih virih energije pa do 0,1 cent €/kWh. Zunanji stroški proizvodnje električne energije so se, glede na leto 1990, zmanjšali pri vseh tehnologijah. Največji napredek je bil dosežen pri premogu, predvsem zaradi razžveplanja dimnih plinov v TEŠ in TET, medtem ko zamenjava med gorivi na zmanjševanje zunanjih stroškov nima izrazitega vpliva.

V Sloveniji internalizacija zunanjih stroškov ni izvedena v popolnosti zaradi številnih nasprotnih si interesov, negotovosti in izvedbenih problemov. V Sloveniji se s trošarino ali okoljsko dajatvijo zbrana sredstva še vedno ne namenjajo za preprečevanje ali sanacijo zunanjih vplivov. Izvaja pa se tudi nasprotna, spodbujevalna cenovna politika, z manjšo fiskalno internalizacijo (obdavčenjem) ali celo s subvencijami nekaterih oblik energije (glej EN22, Subvencije v energetiki).

Internalizacija zunanjih stroškov velja za tržni mehanizem, s katerim lahko omejujemo okoljske in prostorske vplive. Za internalizacijo je potrebno denarno ovrednotiti zunanje vplive in na ustrezen način te zunanje stroške vključiti v obračun. Načeli 'onesnaževalec plača' in 'internalizacija zunanjih stroškov' pa nista vedno izvedljivi, zlasti v primerih, ko poleg protislovja gospodarnosti in okoljskih vplivov nastopajo še vprašanje strateške zanesljivosti oskrbe in socialno-politični vidiki (npr. opuščanje domačega premoga v primeru RTH, prednostno dispečiranje itd.). Zato je bil v teh primerih v Sloveniji izbran drugi najboljši pristop v smislu ekonomske teorije, t.j. finančne spodbude obnovljivim virom in tehnologijam, ki zmanjšujejo negativne okoljske vplive.

Električna energija do nedavnega ni bila posebej obdavčena, edina davčna obremenitev za gospodinjstva je predstavljal davek na dodano vrednost. Z letom 2007 je uvedena trošarina na električno energijo v višini 1 €/MWh za gospodinjske uporabnike oz 0,5 €/MWh za poslovno rabo. Na podlagi podatkov o cenah električne energije za gospodinjstva je davčna obremenitev iz naslova davka na dodano vrednost v letu 2007 znašala 1,4 centa €/kWh, z upoštevanjem trošarine pa 1,5 cent €/kWh. S takšno ravnijo davkov je zagotovljena le delna internalizacija zunanjih stroškov električne energije, ki so v letu 2007 znašali od 2,6 do 7,1 cent €/kWh. Z uvedbo trošarine na električno energijo je bil storjen prvi korak k večji internalizaciji, vendar raven trošarine ostaja premajhna, da bi cene električne energije bolje odražale zunanje stroške proizvodnje električne energije.


Podatki za Slovenijo in druge države

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (ReNEP, Ur.l.RS, št. 57/04).
Izvorna baza podatkov: Podatke o izpustih, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije in toplote, zbira Agencija RS za okolje. Stroškovni faktorji oz specifični zunanji stroški, ki jih povzročajo emitenti, so bili izdelani v okviru projekta ExternE in programa CAFE (Clean Air for Europe Programme). Podatki o proizvodnji električne energije so dostopni na SURS oz na Eurostatu. Podatke o kolektivni prejeti dozi sevanja zaradi obratovanja jedrske elektrarne zbira Uprava RS za jedrsko varnost.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Statistični urad RS, Eurostat, Uprava RS za jedrsko varnost.
Datum zajema podatkov za kazalec: 8.12.2010.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o letnih emisijah zbira Agencija za okolje sproti za vsako posamezno leto (glej podatkovni list EN01 in EN05). V izračunu kazalca za Slovenijo je bila uporabljena metodologija izračunov, ki jo uporablja EEA. Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški podnebnih sprememb, kot posledica izpustov CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM10, NH3) in ostali ne-okoljski stroški, povezani s proizvodnjo električne energije iz nefosilnih goriv. Pri izpustih toplogrednih plinov je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz projekta ExternE-Pol (2005) pri nižji oceni stroškov, pri višji oceni stroškov se kot faktor mejnih stroškov škode uporablja ocena iz študije Watkiss et al. (2005). Pri drugih izpustih je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz programa CAFE (Clean Air for Europe), tako pri višji, kot nižji oceni stroškov. Faktor mejnih stroškov pri izpustih CO2 je enoten za vse države (19 €/tCO2 – nižja ocena in 80 €/tCO2 – višja ocena), medtem ko so mejni stroški za ostale škode specifični za vsako državo.

Ocena zunanjih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske energije temelji na oceni izgubljenih let življenja zaradi negativnega sevanja (DALY – Disability Adjusted Life Years). Ocena temelji na predpostavki zelo majhne verjetnosti nesreč. Kljub temu, da obstaja majhna verjetnost, da zaradi nesreč pride do velike škode okolja in zdravja ljudi, so se v okviru projekta ExternE oceni stroškov tega scenarija izognili. Pri izračunu DALY je bila uporabljena verjetnost nastanka smrtonosnega raka 0,04 za zaposlene in 0,05 za celotno prebivalstvo, ob upoštevanju kolektivne efektivne doze (Edlund).

Metodologija obdelave podatkov:

Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije:

Cext- zunanji stroški proizvodnje električne energije, E – letne emisije, MC - mejni faktor škode, Qel – proizvodnja električne energije.

Ocena zunanjih stroškov na enoto proizvedene električne energije, po virih energije:

Cextj - zunanji stroški proizvodnje električne energije vira j, E – letne emisije, ki jih povzroči vir j, MC - mejni faktor škode, Qelj – proizvodnja električne energije z vira j.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Ocene zunanjih stroškov temeljijo na oceni mejnih stroškovnih faktorjev, ki so jo razvili v okviru programa ExternE za izpuste CO2 in na oceni mejnih stroškovnih faktorjev za druga onesnaževala zraka, ki so bili za vsako državo posebej pripravljeni znotraj programa CAFE. Najbolj problematična je ocena zunanjih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske elektrarne, predvsem zaradi konzervativnih predpostavk vpliva na okolje in zdravje ljudi, saj je verjetnost za nastanek ekstremnega dogodka (nesreče) izredno majhna.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov izpustov natančneje opredeljujejo podatkovni listi EN01 in EN05.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 2
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Clean Air for Europe (CAFE) Programme, 2005. Damages per tonne emission of PM2,5, NH3, SO2, NOx and VOCs from each Member State (excluding Cyprus) and surrounding seas.
- Edlund, O., 2001. Estimation of the years of lost life (YOLL) as a consequence of a nuclear fuel cycle.
- ExternE, 2005. Externalities of Energy.
- ExternE–Pol, 2005.Externalities of Energy: Extension of accounting framework and policy applications, report to the European Commission DG Research, technological development and Demonstration (Contract No: ENG1-CT2002-00609), produced by ARMINES/Ecole des Mines de Paris, et al..
- Watkiss, P. et al., 2005. The impacts and Costs of Climate Change. Final Report to DG Environment.


Povezani kazalci


TWITTER