KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Bad

Ocenjuje se, da je bilo leta 2006 v Sloveniji na področju energetike dodeljenih več kot 65 mio € subvencij. Kljub dejstvu, da je izraba fosilnih goriv okolju najbolj škodljiva, je bilo več kot 68 % pomoči, neposredno ali posredno, namenjene izrabi fosilnih goriv, od tega kar 91% sredstev izrabi premoga. Kljub temu je na področju subvencioniranja in podpornih mehanizmov opazen precejšen napredek, predvsem v smeri vse večje podpore ukrepov učinkovite rabe in obnovljivim virom energije.


Subvencije na področju energetike lahko škodujejo ali koristijo okolju. Okolju neprijazne so tiste subvencije, ki znižujejo ceno okolju škodljive energije, saj spreminjajo relativna razmerja med cenami energije v korist tistega vira, ki je subvencioniran, kar povzroči prekomerno povpraševanje po energiji, ki je okolju škodljiva. Okolju prijazne so subvencije, ki so namenjene izrabi trajnih virov energije, saj le ti okolju škodijo manj, kot npr. konvencionalni viri energije. Subvencije vplivajo na zmanjšanje cene te energije in izboljšujejo njeno konkurenčnost glede na okolju škodljivo energijo.

Na ravni držav EU ne obstaja skupni dogovor glede definicije subvencij v energetiki. Pod izrazom subvencija, se najpogosteje razumejo neposredna plačila proizvajalcu ali porabniku energije, subvencijo pa lahko predstavljajo tudi druge, manj transparentne oblike pomoči ali podpornih mehanizmov, kot so oprostitve plačila davkov in popusti, nadzor cen, omejitve v trgovanju, omejitve pri vstopanju na trg idr. Ena izmed oblik subvencioniranja je lahko tudi to, da država s svojo davčno politiko, neučinkovito odpravlja tržne nepravilnosti, saj davki na energijo nezadostno vključujejo eksterne stroške proizvodnje energije. Ne glede na mehanizem subvencioniranja se pri subvencijah srečujemo z dvema oblikama, s t.i. »on-budget« subvencijami in t.i. »off budget« subvencijami. Prve predstavljajo neposredno obremenitev za proračun, medtem ko se druge izplačujejo preko drugih virov in načinov.

V podatkovnem listu so prikazani podatki o subvencijah na področju energetike, ki so pridobljeni iz evidenc Ministrstva za finance. Podatki zajemajo pomoči, ki so bile dodeljene podjetjem, katerih osnovna dejavnost je premogovništvo, proizvodnja električne energije, toplote in distribucija zemeljskega plina in zajemajo vse kategorije državnih pomoči (pomoč za raziskave in razvoj, pomoči za mala in srednja podjetja, pomoč za prestrukturiranje, zaposlovanje, usposabljanje, varčevanje z energijo in varstvo okolja, regionalne pomoči). V podatkovnih listih so prikazani tudi podatki o nepovratnih sredstvih, ki jih je Ministrstvo za okolje in prostor dodeljevalo pravnim in fizičnim osebam za izvedene ukrepe učinkovite rabe in obnovljivih virov energije ter za promocijske in izobraževalne aktivnosti, kot tudi sredstva (v vrednosti zneskov subvencionirane obrestne mere), ki so bila dodeljena s strani Eko sklada za naložbe varstva zraka in podnebja. Podatkovni listi vključujejo tudi dodeljena sredstva iz naslova prednostnega dispečiranja električne energije. Ti podatki se v evidenci državnih pomoči ne nahajajo, saj se prednostno dispečiranje do leta 2007 ni obravnavalo kot državna pomoč, z odločbo Evropske komisije na shemo o državnih pomočeh, pa je potrebno tudi prednostno dispečiranje električne energije obravnavati kot eno izmed oblik državnih pomoči.


Grafi

Slika EN22-1: Subvencije v energetiki izražene v stalnih cenah 2000
Viri:

Ministrstvo za finance, 2007; Ministrstvo za okolje in prostor, 2007; ELES, 2007.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
premog mio € (2000) - 30.8 65.9 58.7 56.2 32 30.9
nafta in plin mio € (2000) - 2.6 3.5 2.7 2.5 2.3 1.6
jedrska energija mio € (2000) - 0 0 0 0 0 0
oskrba z el. energijo in plinom mio € (2000) - 0.1 0.6 5.1 6.6 4.1 1.3
OVE in URE mio € (2000) - 2.1 6.9 8.3 16.6 13.6 15.3
nerazporejeno mio € (2000) - 0 0 0.1 0.4 0 0.2
skupaj mio € (2000) 39.4 35.6 77 74.9 82.3 52.2 49.4
delež OVE subvencij % 5.9 9 11.1 20.3 26.1 31
Slika EN22-2: Porazdelitev državnih pomoči po posameznih virih energije v letu 2006
Viri:

Ministrstvo za finance, 2007; Ministrstvo za okolje in prostor, 2007; ELES, 2007.

Prikaži podatke
premog nafta in plin jedrska energija oskrba s plinom, električno energijo, paro in toplo vodo OVE in URE nerazporejeno
2001 % 86.5 7.2 0 0.4 5.8 0
2002 % 85.6 4.5 0 0.8 9 0
2003 % 78.5 3.6 0 6.8 11.1 0.2
2004 % 68.6 3 0 8.1 20.3 0.5
2005 % 61.4 4.5 0 8 26.1 0
2006 % 62.7 3.3 0 2.6 31 0.4
Slika EN22-3: Porazdelitev državnih pomoči po posameznih virih energije v letu 2001
Viri:

Ministrstvo za finance, 2007; Ministrstvo za okolje in prostor, 2007; ELES, 2007.

Prikaži podatke
premog nafta in plin jedrska energija oskrba s plinom, električno energijo, paro in toplo vodo OVE in URE nerazporejeno
2001 % 86.5 7.2 0 0.4 5.8 0
2002 % 85.6 4.5 0 0.8 9 0
2003 % 78.5 3.6 0 6.8 11.1 0.2
2004 % 68.6 3 0 8.1 20.3 0.5
2005 % 61.4 4.5 0 8 26.1 0
2006 % 62.7 3.3 0 2.6 31 0.4
Slika EN22-4: Proračunska sredstva namenjena za raziskave in razvoj na področju proizvodnje električne energije in učinkovite rabe energije izražene v € 1995
Viri:

Evropski statistični urad, 2007.

Prikaži podatke
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
Proizvodnja, oskrba in racionalna raba energije [1995 €] 387627 929769.1 717927.3 728348.1 720214.7 537396.3 431119.9 681309.3 590963.3
Delež R&R v energetiki v celotnih R&R % 0.5 1.2 1 0.9 1 0.7 0.6 0.9 0.7
Delež R&R v BDP % 0.5 0.5 0.5 0.6 0.5 0.5 0.5 0.6 0.6
Slika EN22-5: Proračunska sredstva namenjena za raziskave in razvoj na področju proizvodnje in učinkovite rabe energije v letu 2004 v tekočih cenah
Viri:

Evropski statistični urad, 2007.

Prikaži podatke
Splošne raziskave na proizvodnji in distribuciji Fosilna goriva Jedrsko cepljenje Radioaktivni odpadki Jedrska fuzija Solarna toplota in fotovoltaika Geotermalna energija Voda, veter Raba biomase URE
razdelitev EUR 760820.3 21629.5 0 0 0 21629.5 21629.5 0 21629.5 108845.3
Ostale raziskave in razvoj na področju energetike
razdelitev EUR 130474.8

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, ima na področju subvencioniranja postavljene konkretne cilje predvsem za področje učinkovite rabe in obnovljivih virov energije. Nacionalni energetski program predvideva, da država za ukrepe učinkovite rabe in obnovljivih virov, in za spremljevalne izobraževalne in promocijske aktivnosti, letno nameni 58,42 mio EUR, od tega 33,8 mio € za ukrepe učinkovite rabe energije in 16,27 mio € za spodbujanje obnovljivih virov energije. Na področju subvencioniranja izrabe premoga je na ravni EU sprejeta Uredba Sveta 1407/2002/ES, ki dovoljuje nadaljevanje subvencioniranja premoga do konca leta 2010, subvencije pa naj bi bile namenjene za prestrukturiranje proizvodnje ob upoštevanju socialnih in regionalnih pogledov, in zagotavljanju dostopa do ekonomsko upravičenih zalog domačega premoga kot strateške rezerve.


Na podlagi razpoložljivih podatkov se za Slovenijo ocenjuje, da so subvencije v energetiki v letu 2006 znašale 65,2 mio €. Kar 62,7% tega zneska je bilo neposredno in posredno namenjeno izrabi in pridobivanju premoga, 31 % pa učinkoviti rabi in obnovljivim virom energije. Ostala pomoč je bila namenjena izrabi drugih virov energije ali pa namena pomoči ni bilo mogoče natančno definirati. V Sloveniji proizvodnja in izraba jedrske energije ni subvencionirana.

Iz pridobljenih podatkov je razvidno, da se subvencije na področju energetike zadnja leta zmanjšujejo. V letu 2006 je bilo s strani države dodeljenih za 3,4% (realno 5,4%) manj sredstev, kot leta 2005. Glavni razlog za znižanje subvencij so manjša izplačila iz naslova prednostnega dispečiranja proizvodnje električne energije iz premoga, manj sredstev pa je bilo dodeljenih tudi podjetjem, katerih osnovna dejavnost je oskrba z električno energijo, zemeljskim plinom in toplo vodo.

Ocenjuje se, da je imelo v letu 2006 21,3 mio € subvencij (32,7%) naravo »on-budget« subvencij, torej so bile dodeljene iz državnega proračuna, ostalih 43,9 mio € (67,3%) pa predstavljajo »off-budget« subvencije. Pri »off-budget« subvencijah je bilo 40,8 mio € dodeljenih iz naslova prednostnega dispečiranja* ostale 3 mio € pa predstavljajo v večini oprostitve plačila davkov in subvencionirana obrestna mera.

V Sloveniji je še vedno najbolj subvencioniran energent premog. V letu 2006 je bilo dodeljenih 40,9 mio € sredstev, od tega 14,6 mio za zapiranje rudnika RTH, 26,3 mio € pa je bilo izplačanih sredstev podjetjema TET in TE-TOL iz naslova prednostnega dispečiranja električne energije. Na področju spodbujanja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, je bilo v letu 2006 dodeljenih 20,2 mio € subvencij. Znotraj sredstev za učinkovito rabo in obnovljive vire energije je bilo 13,3 mio € izplačano kvalificiranim proizvajalcem električne energije (proizvodnja iz OVE), 2,8 mio € je ocenjena državna pomoč iz naslova subvencionirane obrestne mere dodeljenih kreditov, za ukrepe URE in OVE je bilo dodeljenih 1,9 mio € nepovratnih sredstev. Za 2 mio € je bilo izplačil (nepovratna sredstva in kapitalski vložki) za daljinska ogrevanja na biomaso iz naslova tujih donacij (GEF).

V letu 2006 se je delež subvencij, ki so bile namenjene spodbujanju učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, povečal in sicer na 30,1%, ker je za 4 odstotne točke več, kot leto poprej. Glavni razlog za to pripisujemo povečanju števila dodeljenih kreditov s subvencionirano obrestno mero in povečanju izplačil kvalificiranim proizvajalcem električne energije iz OVE. V letu 2006 je na področju subvencioniranja električne energije opazno zmanjšanje plačil iz naslova prednostnega dispečiranja za 3 mio €.

Proračunska sredstva za raziskave in razvoj na področju energetikeNa področju financiranja raziskav in razvoja v Sloveniji ni opazen značilen trend rasti sredstev, ki so bila namenjena tovrstnim raziskavam. V letu 2004 so bila sredstva glede na leto 1996 višja za 52%, pri čemer se je v opazovanem obdobju, višina sredstev na letni ravni precej spreminjala. Če sklepamo po višini sredstev, ki so bila namenjena raziskavam na področju energetike, energetika v okviru nacionalne razvojne usmeritve, ne predstavlja pomembnega razvojnega področja. V opazovanem obdobju je bilo zgolj 1% vseh sredstev namenjenih raziskavam na področju energetike (glej: Slika EN22-4).

V letu 2004 je bilo raziskavam in razvoju na področju energetike namenjenih 1,1 mio € proračunskih sredstev. Večina sredstev, kar 70 %, je bilo porabljenih za splošne raziskave na področju proizvodnje in distribucije energije, 8 % sredstev se je dodelilo za raziskave na področju obnovljivih virov energije, 10 % na področju učinkovite rabe energije, 12 % sredstev pa je bilo namenjeno za vse ostale raziskave na tem področju.

* Prednostno dispečiranje zajema sredstva za proizvodnjo električne energije v TET, TE-TOL, v nekaj manjših kogeneracijskih elektrarnah in distribucijo (sredstva za distribucijo so namenjena za financiranje kvalificiranih proizvajalcev električne energije iz OVE).


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Podatke o subvencijah in državnih pomočeh zbira Ministrstvo za Finance od leta 1998 naprej. Podatki o državnih pomočeh se nahajajo v Evidencah o državnih pomočeh, popolni podatki o sredstvih namenjenih spodbujanju URE in OVE se nahajajo na Ministrstvu za okolje in prostor ter pri Eko skladu, podatki o prednostnem dispečiranju pa pri sistemskemu operaterju električne energije - ELES.

Skrbnik podatkov je Ministrstvo za Finance, Ministrstvo za okolje in prostor, ELES in Eurostat.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki o državnih pomočeh in subvencijah posamezni organ zbira sproti za vsako posamezno leto. Metodologija zbiranja podatkov je določena zgolj pri Ministrstvu za finance, ki vodi evidenco državnih pomoči, saj mora v svojih evidencah uvrščati zgolj tiste pomoči, ki imajo naravo državnih pomoči. Precejšnji delež izplačil na področju energetike nima narave države pomoči (npr. nepovratna sredstva in subvencionirana obrestna mera za URE in OVE za gospodinjstva in mala in srednja podjetja) zato ta sredstva v tej evidenci niso evidentirana. Tudi sredstva prejeta iz naslova prednostnega dispečiranja se do leta 2007 niso obravnavala kot državna pomoč in v evidencah niso zajeta. Z odločbo Evropske komisije (Case No C 7/2005), pa bo moralo Ministrstvo za Finance prednostno dispečiranje vključiti v Evidenco o državnih pomočeh. Podatki o prednostnem dispečiranju so bili pridobljeni s strani ELESa, od leta 2007 naprej bo možno tudi te podatke dobiti iz Evidenc o državnih pomočeh.

Metodologija obdelave podatkov:Pridobljeni so bili podatki o subvencijah v tekočih cenah. Za časovno primerjavo in za ugotavljanje realnih sprememb višine subvencijskih sredstev je bilo potrebno nominalne podatke deflacionirati z deflatorjem DBP.

Informacije o kakovosti
- Prednosti: vir osnovnih podatkov o subvencijah za obdobje 2000-2006 je Ministrstvo za finance, vendar podatki v njihovih evidencah ne predstavljajo vseh sredstev (subvencij), ki so bila izplačana na področju energetike. Ostali viri podatkov so Ministrstvo za okolje in prostor, Ekološki razvojni sklad ter ELES.

- Zanesljivost: Podatki so pridobljeni iz štirih različnih virov (skrbnikov) zato obstaja možnost, da se nekateri zneski izplačanih subvencij podvajajo.
- Ocena: Primernost: 3; Točnost: 3; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, (Ur.l. RS, št. 57/2004) DZ.

- Commission Decision of 24 April 2007 on the State aid scheme implemented by Slovenia in the framework of its legislation on qualified energy producers – Case No C 7/2005

- Energy subsidies in the European Union: A brief overview; EEA Technical report; 1/2004