KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Zunanji stroški proizvodnje električne energije*, ki nastanejo kot posledica vpliva proizvodnje električne energije na okolje, so v Sloveniji precejšnji, predvsem ker je velik del električne energije proizveden iz fosilnih goriv (premoga). V letu 2005 so znašali od 3,5-9,9 € centov/kWh. Kljub vse večji okoljski ozaveščenosti cena električne energije še vedno ne odraža vseh zunanjih stroškov. Zaradi napačnih cenovnih signalov, ki jih prejemajo potrošniki in proizvajalci električne energije, ostajajo energetski viri v Sloveniji neoptimalno izrabljeni.

*V literaturi se za »zunanje stroške« uporablja tudi izraz »eksterni stroški« ali »družbeni mejni stroški«.


Proizvodnja električne energije ima velik vpliv na okolje in zdravje ljudi, vpliv pa se razlikuje glede na način in lokacijo proizvodnje. Cene električne energije v večini primerov ne vključujejo škode, povzročene s proizvodnjo, zato nastajajo zunanji stroški. S kazalcem zunanjih stroškov proizvodnje električne energije ocenjujemo njihovo velikost, glede na raven okoljskih in energetskih davkov pa ocenjujemo, v kolikšni meri končne cene energije odražajo okoljske stroške.

Zunanji stroški nastajajo v proizvodnih procesih kot negativni učinki, ki vplivajo na ekonomske, družbene in okoljske sisteme. V praksi obstaja več načinov in metodologij izračuna zunanjih stroškov proizvodnje električne energije. Med seboj se razlikujejo po načinu ocenjevanja, glede definicije in nabora okoljskih in drugih vplivov, ocene specifičnih stroškovnih vplivov idr.

V izračunu kazalca za Slovenijo je bila uporabljena metodologija izračunov, ki jo uporablja Evropska agencija za okolje (EEA). Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški podnebnih sprememb - kot posledica emisij CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek), povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM2,5, NH3) in ostali neokoljski stroški, povezani s proizvodnjo električne energije iz nefosilnih goriv.


Grafi

Slika EN23-1: Stroški proizvodnje električne energije v Sloveniji (stalne cene 2000)
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2007; Evropski statistični urad, 2007; Agencija Republike Slovenije za okolje, 2007

Prikaži podatke
1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999
specifični eksterni stroški - nižja ocena €c2000/kWh 28.5 22.8 29.1 28.9 25.1 20.8 19.9 19.5 20.1 17.9
specifični eksterni stroški - višja ocena €c2000/kWh 10.8 7.8 11.1 10.7 8.9 7.7 7.8 7 7.3 6.8
SKUPAJ - nižja ocena mio € 2000 1340 988 1338 1254 1122 975 992 921 1004 903
SKUPAJ - višja ocena mio € 2000 3549 2905 3513 3375 3166 2630 2537 2573 2758 2368
2000 2001 2002 2003 2004 2005
specifični eksterni stroški - nižja ocena €c2000/kWh 18 12.9 13.1 13.1 11.3 9.9
specifični eksterni stroški - višja ocena €c2000/kWh 7.4 4.7 4.5 4.7 4 3.5
SKUPAJ - nižja ocena mio € 2000 1008 681 653 648 609 535
SKUPAJ - višja ocena mio € 2000 2458 1870 1918 1815 1729 1497

Cilji

Slovenska energetska politika, ki je opredeljena v ReNEP, ima v okviru strategije oskrbe z električno energijo določen cilj oziroma strateško usmeritev na področju liberalizacije notranjih trgov z električno energijo in zemeljskim plinom. Eden izmed ciljev te politike je med drugim doseči učinkovitost s povečanjem konkurenčnosti, predvsem učinkovitost naložb in obratovanja ter razbremenitev sektorja zunanjih stroškov.

V okviru mehanizmov za dosego okoljskih ciljev je predvidena internalizacija zunanjih stroškov energije preko povečevanja obdavčevanja fosilnih goriv za ogrevanje in širjenje obdavčitve za neobdavčene energente. Postopna internalizacija vseh zunanjih stroškov za energijo je potrebna in predvidena tudi zaradi povečanja konkurenčnosti obnovljivih virov in ukrepov energetske učinkovitosti, okoljskih učinkov, zmanjšanja emisij TGP in zmanjšanja odvisnosti od uvoza naftnih derivatov ter tudi uveljavljanja načela "onesnaževalec plača". ReNEP je za izvedbo tega cilja predvidel pripravo in uvedbo metodologije za internalizacijo zunanjih stroškov z obdavčenjem, skladno z načelom "onesnaževalec plača", postopno povišanje davčne obremenitve za mineralna olja in pline za ogrevanje v široki rabi in uvedbo trošarine na električno energijo pri končnem porabniku.


Iz izračunov zunanjih stroškov proizvodnje električne energije je razvidno, da so se ti v obdobju od 1990 do 2005, kljub večanju proizvodnje električne energije, precej zmanjšali. Ocenjeno je, da so v Sloveniji v letu 2005 zunanji stroški proizvodnje električne energije znašali od 3,5 do 9,9 cent €/kWh, kar je več kot znašajo ti stroški v povprečju v EU-25 v letu 2004 (1,8 - 6,0 € centov/kWh). Zunanji stroški v Sloveniji so precejšnji in so odraz predvsem velikega deleža proizvedene električne energije iz fosilnih goriv (premoga).

Njihovo višino v Sloveniji v največji meri določajo emisije SO2, NOx in VOC, ki vplivajo na zdravje ljudi in ekosisteme, kar posredno vpliva na večje izdatke v zdravstvu in kmetijstvu, ki jih nosi celotna družba. Tudi škoda, ki jo povzročajo emisije toplogrednih plinov, ima v Sloveniji precejšno težo. Vendar je pri oceni vpliva emisij toplogrednih plinov potrebna precejšnja previdnost, saj je zaradi negotovosti glede spremembe podnebja pri tej oceni najbolj vprašljiva verjetnost vpliva, kot tudi ocena tega vpliva z etičnega in ekonomskega vidika.

Skupni zunanji stroški v Sloveniji proizvedene električne energije so odvisni od več dejavnikov: strukture virov in učinkovitosti proizvodnje električne energije ter od lokacije proizvodnih enot. V Sloveniji se ena tretjina električne energije proizvede iz premoga, učinkovitost proizvodnje električne energije v termoelektrarnah pa je manjša kot v primerljivih napravah v EU, poleg tega so proizvodne enote locirane v neposredni bližini urbanih naselij.

Gledano po posameznih virih energije, ima proizvodnja električne energije iz premoga in tekočih goriv največje zunanje stroške. Ocenjuje se, da so v letu 2005 zunanji stroški proizvodnje iz premoga znašali od 7,3 do 23,9 cent €/kWh, zunanji stroški proizvodnje iz tekočih goriv (kurilno olje, mazut, utekočinjen naftni plin) pa od 6,3 do 20,4 cent €/kWh. Pri proizvodnje električne energije iz zemeljskega plina so zunanji stroški ocenjeni na 2,9 do 10,3 cent €/kWh, pri jedrski energiji 1,9 cent €/kWh, pri obnovljivih virih energije pa do 0,1 cent €/kWh. Zunanji stroški proizvodnje električne energije so se, glede na leto 1990, zmanjšali pri vseh tehnologijah. Največji napredek je bil dosežen pri premogu, predvsem zaradi razžvepljevanja dimnih plinov v TEŠ in TET, medtem ko zamenjava med gorivi na zmanjševanje zunanjih stroškov nima izrazitega vpliva.

V Sloveniji internalizacija zunanjih stroškov ni izvedena v popolnosti zaradi številnih nasprotnih si interesov, negotovosti in izvedbenih problemov. V Sloveniji se s trošarino ali ekološko dajatvijo zbrana sredstva še vedno ne namenjajo za preprečevanje ali sanacijo zunanjih vplivov. Izvaja pa se tudi nasprotna, spodbujevalna cenovna politika, z manjšo fiskalno internalizacijo (obdavčenjem) ali celo s subvencijami nekaterih oblik energije (glej Subvencije v energetiki).

Internalizacija zunanjih stroškov velja za tržni mehanizem, s katerim lahko omejujemo okoljske in prostorske vplive. Za internalizacijo je potrebno denarno ovrednotiti zunanje vplive in na ustrezen način te eksternalitete vključiti v obračun stroškov. Načeli 'onesnaževalec plača' in 'internalizacija eksternih stroškov' pa nista vedno izvedljivi, zlasti v primerih, ko poleg protislovja gospodarnosti in okoljskih vplivov nastopajo še vprašanje strateške zanesljivosti oskrbe in socialno-politični vidiki (npr. opuščanje domačega premoga v primeru RTH, prednostno dispečiranje itd.). Zato je bil v teh primerih v Sloveniji izbran drugi najboljši pristop v smislu ekonomske teorije, t.j. finančne spodbude obnovljivim virom in tehnologijam, ki zmanjšujejo negativne okoljske vplive.

Električna energija do nedavnega ni bila posebej obdavčena, edina davčna obremenitev za gospodinjstva je predstavljal davek na dodano vrednost. Z letom 2007 se je uvedla trošarina na električno energijo v višini 1 €/MWh za gospodinjske uporabnike oz 0,5 €/MWh za poslovno rabo. Na podlagi podatkov o cenah električne energije za gospodinjstva je davčna obremenitev iz naslova davka na dodano vrednost v letu 2005 znašala 1,4 centa €/kWh, z upoštevanjem trošarine pa 1,5 cent €/kWh. S takšnim nivojem davkov je zagotovljena le delna internalizacija zunanjih stroškov električne energije, ki so v letu 2005 znašali od 3,5 do 9,9 cent €/kWh. Z uvedbo trošarine na električno energijo je bil storjen prvi korak k večji internalizaciji, vendar raven trošarine ostaja premajhna, da bi cene električne energije bolje odražale zunanje stroške proizvodnje električne energije.


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Podatke o emisijah, ki nastanejo pri proizvodnji električne energije in toplote, zbira Agencija RS za okolje. Stroškovni faktorji oz specifični zunanji stroški, ki jih povzročajo emitenti, so bili izdelani v okviru projekta ExternE in programa CAFE (Clean Air for Europe Programme). Podatki o proizvodnji električne energije so dostopni na SURS oz na Eurostatu. Podatke o kolektivni prejeti dozi sevanja zaradi obratovanja jedrske elektrarne zbira Uprava RS za jedrsko varnost.

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje, Statistični urad RS; Eurostat; Uprava RS za jedrsko varnost.

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatke o letnih emisijah zbira Agencija za okolje sproti za vsako posamezno leto (glej podatkovni list EN01 in EN05). V izračunu kazalca za Slovenijo je bila uporabljena metodologija izračunov, ki jo uporablja EEA. Kazalec zunanjih stroškov je v tem primeru izračunan kot vsota treh vplivov, ki so povezani s proizvodnjo električne energije: stroški klimatskih sprememb, kot posledica emisij CO2; stroški (vplivi na zdravje in pridelek) povezani z ostalimi onesnaževali zraka (NOx, SO2, NMVOC; PM10, NH3) in ostali neokoljski stroški, povezani s proizvodnjo električne energije iz nefosilnih goriv. Pri emisijah toplogrednih plinov je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz projekta ExternE-Pol (2005) pri nižji oceni stroškov, pri višji oceni stroškov se kot faktor mejnih stroškov škode uporablja ocena iz študije Watkiss et al. (2005). Pri drugih emisijah je bil uporabljen faktor mejnih stroškov škode iz programa CAFE (Clean Air for Europe), tako pri višji, kot nižji oceni stroškov. Faktor mejnih stroškov pri emisijah CO2 je enoten za vse države (19 €/tCO2 – nižja ocena in 80 €/tCO2 – višja ocena), medtem ko so mejni stroški za ostale škode specifični za vsako državo. Ocena zunanjih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske energije temelji na oceni izgubljenih let življenja zaradi negativnega sevanja (DALY – Disability Adjusted Life Years). Ocena temelji na predpostavki zelo majhne verjetnosti nesreč. Kljub temu, da obstaja majhna verjetnost, da zaradi nesreč pride do velike poškodbe okolja in zdravja ljudi, so se v okviru projekta ExternE izognili oceni stroškov tega scenarija. Pri izračunu DALY je bila uporabljena verjetnost nastanka smrtonosnega raka 0,04 za zaposlene in 0,05 za celotno prebivalstvo, ob upoštevanju kolektivne efektivne doze (Edlund).

Informacije o kakovosti
- Prednosti: ocene zunanjih stroškov temeljijo na oceni mejnih stroškovnih faktorjev, ki so jo razvili v okviru programa ExternE za emisije CO2 in na oceni mejnih stroškovnih faktorjev za druga onesnaževala zraka, ki so bili za vsako državo posebej pripravljeni znotraj programa CAFE. Najbolj problematična je ocena eksternih stroškov proizvodnje električne energije iz jedrske elektrarne, predvsem zaradi konzervativnih predpostavk vpliva na okolje in zdravje ljudi, saj je verjetnost za nastanek ekstremnega dogodka (nesreče) izredno majhna.
- Zanesljivost: Zanesljivost podatkov emisij natančneje opredeljujejo podatkovni listi EN01 in EN05.
- Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- Resolucija o Nacionalnem energetskem programu, (Ur.l. RS, št. 57/2004) DZ.

- Damages per tonne emission of PM2,5, NH3, SO2, NOx and VOCs from each Member State (excluding Cyprus) and surrounding seas, Clean Air for Europe (CAFE) Programme, March 2005

- ExternE – Externalities of Energy

- ExternE –Pol (2005) Externalities of Energy: Extension of accounting framework and policy applications, report to the European Commission DG Research, technological development and Demonstration (Contract No: ENG1-CT2002-00609), produced by ARMINES/Ecole des Mines de Paris, et al.

- Watkiss, P.; et al: The impacts and Costs of Climate Change. Final Report to DG Environment. September 2005.

- Edlund, O.: Estimation of the years of lost life (YOLL) as a consequence of a nuclear fuel cycle; 2001


TWITTER