KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Raba energije prispeva več kot 80 % k skupnim
izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vir izpustov je proizvodnja
električne energije in toplote, sledi promet. Z uvedbo sistema trgovanja z
izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje kjotskega cilja in
cilja države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 pomembni
le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni, kjer je daleč največji vir
promet, energetski viri pa prispevajo 75 %. Povprečni izpusti v obdobju
2008-2012 so bili nižji od cilja, kar pomeni, da je Slovenija izpolnila kjotski
cilji. Izpusti neETS leta 2012 so bili 5 % nižji od cilja za leto 2013.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov
(ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega
oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega
izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec
prikazuje tudi ciljne izpuste po Kjotskem protokolu v obdobju 2008-2012 ter
ciljne izpuste za leto 2020 po odločbi 406/2009 Evropske komisije.

Izpusti energetskega izvora so posledica zgorevanja goriv v
proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in
gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah[1]. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi izgorevanja goriv, so pa z energijo povezani in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju dimnih plinov iz termoelektrarn.


[1]Sektorji 1.A.1 Oskrba z energijo, 1.A.2 Industrija in gradbeništvo, 1.A.3 Promet in 1.A.4 Druga področja iz evidenc emisij toplogrednih plinov po klasifikaciji CRF (splošni poročevalski format).


Grafi

Slika EN01-1: Gibanje izpustov TGP iz energetskih virov, bruto domačega proizvoda ter oskrbe z energijo v obdobju 2000-2012
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014; Statistični urad, 2014; Institut Jožef Stefan, 2014

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Izpusti TGP iz energetskh virov kt CO2 ekv 15081.5 15919.7 15975.9 15704.4 16037.8 16269.3 16444.8 16555.7 17581 15960.4
BDP mio EUR 2000 18565.7 19111.4 19842.8 20424.2 21323.2 22177.7 23475 25108.9 25958.4 23896.6
Oskrba z energijo ktoe 6491 6665.1 6729.6 6822.8 7029.5 7206.7 7224.9 7233.3 7650 7016.1
Izpusti TGP iz energetskh virov 2000=100 100 105.6 105.9 104.1 106.3 107.9 109 109.8 116.6 105.8
BDP 2000=100 100 102.9 106.9 110 114.9 119.5 126.4 135.2 139.8 128.7
Oskrba z energijo 2000=100 100 102.7 103.7 105.1 108.3 111 111.3 111.4 117.9 108.1
2010 2011 2012
Izpusti TGP iz energetskh virov kt CO2 ekv 16036.9 16093 15579.9
BDP mio EUR 2000 24197.3 24368.8 23749.1
Oskrba z energijo ktoe 7121.9 7235.7 6992.2
Izpusti TGP iz energetskh virov 2000=100 106.3 106.7 103.3
BDP 2000=100 130.3 131.3 127.9
Oskrba z energijo 2000=100 109.7 111.5 107.7
Slika EN01-2: Izpusti leta 2013 v Sloveniji iz rabe energije po sektorjih in iz ne-energetskih virov
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014.

Prikaži podatke
Neenergetski viri Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Promet Druga področja (široka raba)
2012 kt CO2 ekv 3331.1 6434.1 1636.8 5773.2 1735.8
2012 % 17.6 34 8.7 30.5 9.2
Slika EN01-3: Sprememba izpustov zaradi rabe energije po sektorjih v obdobju 1986-2012
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014.

Prikaži podatke
Leto 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996
Energetika kt CO2 ekv 15511.3 15135.8 15108.5 14401 13533.2 13542.9 14048.2 14060.1 14936.4 15653.1
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. kt CO2 ekv 6875.7 6956.8 7075.3 6709.8 5762.8 6338.7 6077.7 5668.6 6056.4 5649
Ind. in grad. (ener. raba goriv) kt CO2 ekv 3901.5 3673.6 3445.8 3118.8 3057.4 2662.7 2503.2 2665.4 2615.2 2478.5
Promet kt CO2 ekv 2315 2494.1 2525.1 2729.8 2576.8 2651.5 3095.8 3447.6 3824.3 4462.5
Druga podr. (široka raba) kt CO2 ekv 2419.2 2011.3 2062.3 1842.6 2136.1 1890 2371.5 2278.5 2440.5 3063
1986=0
Energetika kt CO2 ekv -532.6 -908.2 -935.4 -1642.9 -2510.8 -2501 -1995.8 -1983.9 -1107.6 -390.9
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. kt CO2 ekv -389.1 -308 -189.5 -555 -1502 -926.1 -1187.1 -1596.2 -1208.4 -1615.8
Ind. in grad. (ener. raba goriv) kt CO2 ekv -504.2 -732.1 -959.8 -1286.9 -1348.3 -1743 -1902.5 -1740.3 -1790.5 -1927.2
Promet kt CO2 ekv 307.4 486.5 517.5 722.2 569.2 643.9 1088.2 1440 1816.7 2454.9
Druga podr. (široka raba) kt CO2 ekv 53.3 -354.5 -303.5 -523.3 -229.7 -475.9 5.6 -87.4 74.6 697.2
Leto 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
Energetika kt CO2 ekv 15970 15663.8 14987.2 15081.5 15919.7 15975.9 15704.4 16037.8 16269.3 16444.8
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. kt CO2 ekv 6085.9 6307.4 5597.3 5895.3 6596.4 6883 6637.2 6766.5 6767.7 6833.8
Ind. in grad. (ener. raba goriv) kt CO2 ekv 2219.6 2285.8 2296.7 2268.7 2210.5 2243.8 2157.9 2276.4 2485.5 2593.5
Promet kt CO2 ekv 4530.3 3904.6 3712.3 3861.7 3984.1 3864.2 4003.5 4153.5 4427.6 4647.4
Druga podr. (široka raba) kt CO2 ekv 3134.1 3166.1 3381 3055.9 3128.7 2984.9 2905.8 2841.4 2588.5 2370
1986=0
Energetika kt CO2 ekv -74 -380.2 -1056.7 -962.5 -124.3 -68 -339.6 -6.1 225.3 400.8
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. kt CO2 ekv -1178.9 -957.4 -1667.5 -1369.5 -668.4 -381.8 -627.6 -498.3 -497.1 -431
Ind. in grad. (ener. raba goriv) kt CO2 ekv -2186 -2119.9 -2109 -2137 -2195.2 -2161.9 -2247.8 -2129.2 -1920.2 -1812.2
Promet kt CO2 ekv 2522.8 1897 1704.7 1854.1 1976.5 1856.6 1995.9 2145.9 2420 2639.8
Druga podr. (široka raba) kt CO2 ekv 768.2 800.2 1015.1 690 762.8 619 540 475.5 222.6 4.2
Leto 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Energetika kt CO2 ekv 16555.7 17581 15960.4 16036.9 16093 15579.9
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. kt CO2 ekv 7057.4 6833.4 6528.6 6656.4 6718 6434.1
Ind. in grad. (ener. raba goriv) kt CO2 ekv 2346 2304.6 1917.8 1899.6 1704.2 1636.8
Promet kt CO2 ekv 5228.8 6157.7 5325.4 5265.1 5698.7 5773.2
Druga podr. (široka raba) kt CO2 ekv 1923.4 2285.3 2188.7 2215.8 1972 1735.8
1986=0
Energetika kt CO2 ekv 511.7 1537 -83.5 -7 49 -464.1
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. kt CO2 ekv -207.4 -431.4 -736.2 -608.4 -546.8 -830.7
Ind. in grad. (ener. raba goriv) kt CO2 ekv -2059.7 -2101.1 -2487.9 -2506.1 -2701.5 -2768.9
Promet kt CO2 ekv 3221.2 4150.1 3317.8 3257.5 3691.1 3765.6
Druga podr. (široka raba) kt CO2 ekv -442.5 -80.6 -177.2 -150.1 -393.8 -630.1
Slika EN01-4: Izpusti v obdobju 2005-2012, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS, po sektorjih
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2014.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
Dejanski izpusti zavezancev EU-ETS kt CO2 ekv 8720.6 8842.2 9048.6 8860.1 8067 8129.9 7994.6 7610.6
Podeljene kvote v državnem načrtu razdelitve za obdobje 2005-2007 in 2008-2012 kt CO2 ekv 9203.4 8757.3 8311.2 8214.4 8216.1 8226.5 8224.7 8226.2
Razlika med dejanskimi izpusti in kvotami kt CO2 ekv -482.8 84.9 737.4 645.7 -149 -96.6 -230.2 -615.6
Izpusti zaradi rabe energije kt CO2 ekv 8231.1 8318.2 8245.9 9499.6 8503.1 8495.8 8617.2 8456.2
Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti kt CO2 ekv 355.4 356.6 333.1 296.2 296 316.2 366 400.5
Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) kt CO2 ekv 859.5 944.2 760.6 760.4 693 698.8 580.6 546.8
Promet kt CO2 ekv 4427.6 4647.4 5228.8 6157.7 5325.4 5265.1 5698.7 5773.2
Druga področja (široka raba) kt CO2 ekv 2588.5 2370 1923.4 2285.3 2188.7 2215.8 1972 1735.8
Neenergetski viri kt CO2 ekv 3362.1 3365.8 3377.2 3024.7 2803.1 2785.7 2850.8 2844.2
SKUPAJ ne EU-ETS kt CO2 ekv 11593.2 11684 11623.2 12524.3 11306.1 11281.5 11468 11300.4
Cilj za ne EU-ETS sektor 2008-2012 kt CO2 ekv 11824.2 11824.2 11824.2 11824.2 11824.2 11824.2 11824.2 11824.2
Odstopanje od cilja za ne EU-ETS kt CO2 ekv -231 -140.2 -201 700.1 -518 -542.6 -356.2 -523.8
Vsota odstopanj v obdobju 2008-2012 kt CO2 ekv 700.1 182.1 -360.6 -716.7 -1240.5

Cilji

-8 % nižji izpusti TGP glede na izhodiščne izpuste (CO2,
N2O, CH4 leta 1986 in F-plini leta 1995) v obdobju 2008-2012;

- z uporabljeno dovoljeno kvoto zaradi povečanja ponorov,
ki znaša 1.320 kt CO2, dejanski povprečni izpusti obdobja 2008-2012 ne smejo
preseči 20.046 kt CO2 ekv;

- z določitvijo količine podeljenih pravic do izpustov TGP
v okviru sistema trgovanja s pravicami do izpustov TGP v EU so bili izpusti
virov, ki so v ta sistem vključeni, v obdobju 2008-2012 omejeni na 8.299 kt CO2
ekv letno, če bi bile podeljene vse pravice za nove vstope. Dejanske podeljene
pravice so znašale 8.222 kt CO2 ekv. Iz tega sledi, da povprečni letni izpusti
preostalih virov v kjotskem obdobju niso smeli presegati 11.824 kt CO2 ekv.

- V okviru trenutno veljavnega cilja EU kot celote za leto
2020, ki določa zmanjšanje izpustov TGP za 20 % glede na leto 1990, Slovenija
ne sme povečati izpustov virov, ki niso vključeni v EU-ETS, za več kot 4 %
do leta 2020 glede na leto 2005. Z izvedbenimi akti po odločbi 406/2009/EU so
bile določene absolutne vrednosti za posamezne države članice v obdobju
2013-2020. Ciljna vrednost za leto 2013 znaša 11.937 kt CO2 ekv, za
leto 2020 pa 12.117 kt CO2 ekv, cilji za vmesna leta sledijo
linearnemu povečevanju med tema letoma.


Raba energije je v Sloveniji največji vir izpustov
toplogrednih plinov. Leta 2012 je prispevala 82,4 % vseh izpustov v Sloveniji.
V obdobju 1986-1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora
zmanjševali, temu je sledilo, če zanemarimo zmanjšanje po vrhu sredi
devetdesetih zaradi bencinskega turizma, dolgo obdobje naraščanja. Posledica
tega je bila, da so bili izpusti leta 2008 za 9,4 % višji kot leta 1986. Leta
2009 so se občutno zmanjšali, kar lahko v daleč največji meri pripišemo
gospodarski krizi, saj so se zlasti zmanjšali izpusti iz prometa ter
predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Minimalna rast izpustov je bila
zabeležena v letih 2010 in 2011, leta 2012 pa so se izpusti zmanjšali na
15.580 kt CO2 ekv. Glede na leto 1986 so bili leta 2012 izpusti nižji
za 3,2 %, glede na leto prej pa prav tako za 3,2 %. Zanimiva je
primerjava gibanja izpustov TGP iz energetskih virov z gibanjem bruto domačega
proizvoda in oskrbe z energijo, ki pokaže ali je bil dosežen razklop rasti
BDP-ja in izpustov ter kaj je vplivalo na razklop. Analiza je pokazala, da je
bil razklop dosežen, zlasti se je to dogajalo v obdobju 2001-2007 kot posledica
strukturnih sprememb ter učinkovitejše rabe energije. Zmanjšanje deleža fosilnih
virov energije je na izpuste pomembneje vplivalo po letu 2009 (primerjava
oskrbe z energijo in izpustov). Izpusti iz neenergetskih virov so se v obdobju
1986-2012 zmanjšali za 18,8 %, pri čemer so se v letu 2012 zmanjšali za 1,1 %.
Skupni izpusti so se leta 2012 zmanjšali za 2,8 % in so znašali 18.911 kt CO2
ekv, kar je najmanj po letu 2000.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora je imel
leta 2012 največji delež CO2 (96%), katerega glavni vir je proizvodnja
električne energije in toplote, sledi promet. CH4 je predstavljal 3 %, glavni
vir je rudarstvo, pomemben pa je tudi prispevek zgorevanja lesa v široki rabi.
N2O je prispeval 1 %, glavni vir je promet. Izpusti CO2 so se v obdobju
1986-2012 zmanjšali za 2,0 %, izpusti CH4 za 30,8 %, izpusti N2O pa za 12,3
%.

Največji vir izpustov energetskega izvora je proizvodnja
električne energije in toplote z 41 % leta 2012. Drugi zelo velik vir je promet
s 37 %, delež katerega se povečuje. Gospodinjstva in storitveni sektor skupaj
prispevajo 11 % ter industrija prav tako 11 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so
bili izpusti leta 2012 za 185,0 % višji kot leta 1986. Povečanje je posledica
porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža
javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega
prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). V obdobju 2000-2008 je raba
energije v prometu naraščala, zlasti izrazito med letoma 2005 in 2008. Leta
2008 so bili izpusti kar za 204,0 % višji kot leta 1986. Leta 2009 so se izpusti
močno znižali, znižanje pa se je nadaljevalo tudi leta 2010. Leta 2011 in 2012
so se izpusti zopet povečali, zlasti izrazito leta 2011. Po letu 2004 je
gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo,
povečanje katerega se je, kot posledica povečanja tranzitnih tokov, zlasti ob
širitvah EU, zaradi nižjih cen goriv glede na okoliške države neposredno
odrazilo na višjih količinah prodanih pogonskih goriv v državi. Ob tem je
potrebno poudariti, da tranzitni promet ni edini krivec za višje izpuste, saj
Slovenija v prometu ni izvajala ukrepov, ki so bili navedeni v operativnem
programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (MKO, 2012). Zmanjšanje
izpustov leta 2009 je posledica gospodarske krize in tudi višjih cen pogonskih
goriv v Sloveniji glede na ostale države. Leta 2010 so bile cene goriv prav
tako višje kot v sosednjih državah, leta 2011 pa se je cenovno razmerje zopet
spremenilo v korist Slovenije.

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote so
bili leta 2012 za 11,3 % nižji kot leta 1986 zaradi izboljšanja izkoristka
termoelektrarn, zamenjave tekočih in trdnih goriv s plinastimi ter tudi
sosežiga lesne biomase, v zadnjih letih pa tudi zaostrenih razmer na trgu
električne energije. Glede na leto 2011 so se emisije zmanjšale za 4,2 %.
Večjega prestrukturiranja dejavnosti oskrbe z električno energijo ni bilo.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju
1986-2012 najbolj zmanjšali, za 62,8 %. Zmanjšanje je posledica
prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih in zamenjave goriv:
znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter rast porabe plinastih, in
gospodarske krize, ki je vplivala na rabo energije po letu 2008. V obdobju
1986-2008 so se izpusti zmanjšali za 47,7 %, leta 2012 pa so bili glede na leto
2008 nižji za 29,0 %. Rast izpustov v letih 2003-2006 je bila posledica večje
proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva
– velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna,
proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona
gradbeništva. Zmanjšanje izpustov leta 2007 je posledica strukturnih sprememb v
industriji (zmanjšanje deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti),
izrazitega zmanjšanja intenzivnosti rabe energije ter tudi rasti rabe
električne energije. V zadnji četrtini leta 2008 se je pričel čutiti vpliv
gospodarske krize, zaradi česar je bila poraba energije v industriji leta 2008
nižja kot leto prej. Gospodarska kriza se je nadaljevala in vplivala na slabše
poslovanje podjetij in s tem nižje izpuste v letih 2009 - 2012.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene
dejavnosti) so se v letu 2012 izpusti znižali za 12,0 %, kar je predvsem
posledica občutnega zmanjšanja rabe kurilnega olja. Izpusti iz tega sektorja se
z občasnimi prekinitvami zmanjšujejo od leta 1999, zlasti intenzivno po letu
2010, ko raba kurilnega olja hitro pada. Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več:
izboljšanje izolacije stavb in zamenjav stavbnega pohištva, zamenjava goriv,
sprememba obnašanja itd.. Glede na leto 1986, so bili izpusti leta 2012 nižji
za 27,9 %, glede na leto 1999 pa celo za 48,7 %.

Ministrstvo pristojno za okolje je za dosego Kjotskega
cilja leta 2004 pripravilo prvi Operativni program zmanjševanja izpustov
toplogrednih plinov. Rast izpustov se do leta 2008 ni ustavila. Analiza
izvajanja operativnega programa je pokazala, da je bilo izvajanje ukrepov
nezadovoljivo in zato je bil leta 2009 sprejet nov Operativni program, ki je vseboval
pregled ukrepov z jasnimi pristojnostmi po ministrstvih in roke za izvedbo
ukrepov ter tudi nabor kazalcev po ukrepih, kar je omogočalo enostavnejše
spremljanje izvajanja. Spremljanje izvajanja programa je bilo v letih 2010-2012
v pristojnosti službe vlade za podnebne spremembe, ki je pripravila tri
poročila. Leta 2012 je bila služba ukinjena njene naloge pa je prevzelo
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. V zadnjem poročilu, ki analizira izvajanje
v letu 2011 je prevladovala ocena delno zadovoljivo izvajanje ukrepov (15),
nezadovoljivo oceno pa so prejeli štirje ukrepi med 24. Glede na predhodno
poročilo se je za ena zmanjšalo število ukrepov, ki se izvaja zadovoljivo, in
prav tako za ena povečalo število ukrepov, ki se izvajajo nezadovoljivo. Največ
nezadovoljivo izvajanih ukrepov je na področju prometa (MKO, 2012). V osnutku Operativnega
programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 je bila narejena
analiza izvajanja ukrepov prejšnjega operativnega programa še za leto 2012.
Ugotovljeno je bilo, da se je pet ukrepov izvajalo zadovoljivo, štirje pa
nezadovoljivo, ostali so se izvajali delno zadovoljivo. Osnutek vsebuje tudi finančno
analizo ukrepov, ki je pokazala, da bi pri nekaterih ukrepih z bolj pametnim
financiranjem (večji finančni vzvod) lahko dosegli mnogo večje učinke. Še ena
zanimiva ugotovitev analize pa je, da je obseg subvencij tekočim in trdnim
fosilnim gorivom (npr. vračilo trošarin pri tekočih pogonskih gorivih) 
presegel obseg subvencij za zmanjšanje izpustov TGP (MKO, 2014).

Na zmanjšanje izpustov TGP močno vpliva sistem trgovanja s
pravicami do izpustov TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 na podlagi Direktive 2003/87/ES.
Trgovanje samo neposredno ne omogoča zmanjševanja izpustov, omogoča pa
udeležencem, da ga dosežejo na stroškovno najugodnejši način. Eden od elementov
sistema v obdobju 2005-2012 je bil podelitev brezplačnih pravic z državnimi
načrti razdelitve emisijskih kuponov, kjer z določanjem višine podeljenih
kuponov, države članice, zavezance EU-ETS spodbujajo k izvedbi ukrepov
zmanjšanja izpustov TGP. Pri doseganju Kjotskega cilja se je v izpustih
upoštevala količina podeljenih kuponov v obdobju 2008-2012, torej so bili
izpusti zavezancev EU-ETS v Sloveniji omejeni na največ 8.299 kt CO2, ob
upoštevanju predvidenih pravic za nove vstope (MOP, 2007). Dejansko je bilo v
obdobju podeljenih pravic za izpuste v višini 8.226 kt CO2 ekv.
Če so zavezanci izpustili več, se je to štelo v emisijsko bilanco države, v
kateri so bili dodatni kuponi kupljeni. Iz tega se lahko izračuna Kjotski cilj
za vire, ki niso bili vključeni v EU-ETS, ki znaša 11.824 kt CO2 ekv. Slovenija
je z uvedbo sistema EU-ETS na doseganje kjotskega cilja lahko vplivala samo z
izvajanjem ukrepov, ki so vplivali na izpuste virov, ki niso vključeni v
EU-ETS.

Po letu 2012 je obseg pravic v sistemu EU-ETS določen na
nivoju EU. Celoten obseg pravic se do leta 2020 zmanjšuje z letno stopnjo
1,74 %. Del pravic so stacionarni viri dobili brezplačno, del pa jih bodo
morali kupiti na avkcijah. Delež pravic, ki jih bodo morali viri kupiti na
avkcijah, je odvisen od tega ali je vir iz panoge, ki je izpostavljena puščanju
ogljika (»carbon leakage«) ter ali je vir industrijski ali spada v
transformacije. Termoelektrarne niso dobile brezplačnih pravic z nekaterimi
izjemami, industrijski viri pa so dobili določen delež brezplačnih pravic,
obseg katerih se z leti zmanjšuje, pri čemer so bile panoge, ki so izpostavljene
puščanju ogljika upravičene do večjega deleža brezplačnih pravic. EU-ETS deluje
na principu, da mora zavezanec konec leta predložiti pravice, ki odgovarjajo
količini izpustov v tem letu. (Evropska komisija, 2014).

Leta 2012 so izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS,
znašali 11.300 kt CO2 ekv. Energetski viri so prispevali 75 %, daleč
najpomembnejši sektor pa je promet, ki je prispeval kar 51 % izpustov. V
obdobju 2008-2012 so povprečni letni izpusti znašali 11.576 kt CO2
 ekv, kar je 248 kt CO2 ekv manj od cilja. Iz tega sledi, da je
Slovenija dosegla Kjotski cilj.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju izpustov TGP ne bo
zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen
cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 1990.
Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21 % zmanjšanje izpustov
zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire
zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009). Za Slovenijo je cilj po
odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov preostalih virov glede na leto
2005 (EU, 2009). Ta cilj je bil z izvedbenimi odločbami preveden v absolutne
cilje za obdobje 2013-2020. Leta 2013 izpusti virov neETS v Sloveniji ne bodo
smeli presegati 11.937 kt CO2 ekv, leta 2020 pa 12.117 kt
CO2 ekv, cilji v vmesnih letih pa sledijo linearni interpolaciji med tema
letoma. V letu 2011 je Evropska komisija objavila načrt za doseganje
nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050, kar pomeni, da se bodo izpusti do
tega leta znižali za 80-95 % v EU kot celoti (Evropska komisija, 2011). Trenutno
poteka oblikovanje EU ciljev za leto 2030. V predlogu paketa je cilj, da EU do
leta 2030 izpuste TGP v neETS zmanjša za 30 % glede na leto 2005, izpuste
virov v ETS pa za 43 %.

Izpusti iz virov, ki niso vključeni v EU-ETS, so bili leta
2012 v Sloveniji za 5,3 % nižji od ciljne vrednosti za leto 2013.


Podatki za Slovenijo in EU:

Cilji povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem
programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06)
in predpisih podnebno-energetskega svežnja (Odločba 406/2009, Direktiva 2009/29/ES).

Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca
so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih TGP, ki so bili  poslani UNFCCC
in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia /
konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on
Climate Change data / ) (ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi
podatki za nazaj).

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje
(ARSO), Urad za varstvo okolja in naravo, Sektor za kakovost zraka, kontaktna
oseba: Tajda Mekinda Majaron.

Datum zajema podatkov: 25.4.2014

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov:
Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi
goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.),
kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je
pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).

Izpusti zaradi rabe energije (CRF 1) vključujejo
izpuste iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz
proizvodnje električne energije in toplote - transformacije (CRF 1.A.1),
izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3)
in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz
gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in
gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije
prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz
trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF
1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in
razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz.
proizvodnja električne energije in toplote v tekstu poleg izpustov iz
transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B).

Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste
iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki
niso posledica zgorevanja goriv, ter izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov,
izpuste iz kmetijstva (CRF 4), kjer so zajeti izpusti iz reje živali (ravnanje
z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz
odpadkov (CRF 6), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic
odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami, in izpuste iz rabe topil in drugih
izdelkov (CRF 3).

Izpusti virov vključenih v EU-ETS so pridobljeni
na ARSO, in sicer so uporabljene vrednosti z oznako preverjene emisije. Izpusti
virov neETS so izračunani kot razlika med celotnimi izpusti v Sloveniji in
izpusti virov vključenih v EU-ETS.

Metodologija obdelave podatkov: Skupni
izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2,
CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v
navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC.
GWP: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310, SF6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500,
C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti
iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so
izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za
izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na
podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi
mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne
podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3
%. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na
podlagi ekspertne ocene. V letu 2003 je bila zanesljivost podatkov o
aktivnostih in emisijskih faktorjev za sektor Transformacije izboljšana zaradi
uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve
količine porabljenega goriva.

Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 =
podatki z zadržkom):

Relevantnost: 1

Točnost: 1

Časovna primerljivost: 1

Prostorska primerljivost: 1

Reference:

- ARSO, 2014. National inventory report 2012 (povezava:
http://cdr.eionet.europa.eu/si/un/colrftjsw/envu0ztvw/index_html?&page=2).

- Državni zbor RS, 2002. Zakon o ratifikaciji Kjotskega
protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja
(MKPOKSP).

- Evropska Komisija, 2007. Sporočilo Komisije
Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu - Energetska politika za Evropo
(COM(2007)1).

- Evropska Komisija, 2011. Sporočilo komisije
Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru
regij - Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika
do leta 2050 (COM(2011)112).

- Evropska komisija, 2014. 2030 framework for climate
and energy policies.

- EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega
parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo
Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

- EU, 2009a. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta
in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom
izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije
toplogrednih plinov.

- MOP, 2004. Državni načrt razdelitve pravic emitirati
toplogredne pline za obdobje 2005 do 2007.

- MOP, 2006. Operativni program zmanjševanja emisij
toplogrednih plinov do leta 2012.

- MOP, 2007. Državni načrt razdelitve emisijskih
kuponov za obdobje od 2008 do 2012.

- MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij
toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP -01).

- MKO, 2014. Osnutek Operativnega programa zmanjševanja
emisij toplogrednih plinov do leta 2020

- SURS, 2014. Statistični podatki pridobljeni preko
sistema SI-STAT


Povezani kazalci


TWITTER