KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2012 (glede na leto 2011) v večini evropskih držav znižali in sicer za 1,2 % v EU-27 in nekoliko manj v EU-15, medtem, ko so bili v Sloveniji nižji kar za 2,8 % . Glavni vzrok za nižje izpuste je še vedno ekonomska kriza. Izpusti TGP so se povečali le v prometu, in v več evropskih državah tudi iz gospodinjstev, kar je posledica ogrevanja zaradi nekoliko hladnejše zime. V Sloveniji je bilo povečanje izpustov zabeleženo samo v prometu, in sicer za 1,3 % glede na leto 2011. V vseh ostalih sektorjih so bili izpusti nižji kot v letu 2011. Skupni izpusti toplogrednih plinov so v Sloveniji leta 2012 dosegli vrednost 18.911 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2 , kar je za 7,1 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu. Slovenija namerava doseči Kjotski cilj z uveljavitvijo ponorov (v višini 1.320 kiloton CO2 letno).


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov, glavnih virov izpustov v Sloveniji ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-27).

Med toplogredne pline, ki jih spremljamo v emisijskih evidencah, uvrščamo ogljikov dioksid (CO2 ), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), mednje pa sodijo še vodna para (H2O) ter CFC-spojine (fluorokloroogljikovodike), HCFC-spojine (hidroklorofluoroogljikovodike) in ozon. Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se računajo za naslednje vire, kot so promet, energetika, industrijski procesi, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo, odpadki.  Posebno kategorijo predstavljajo raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. 


Grafi

Slika PS03-1: Gibanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 1990-2012 za Slovenijo, EU-15 in države EU glede na izhodiščno leto posamezne države (podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
Viri: 

EEA 2014, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2014.

Prikaži podatke
izhod. leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998
Avstrija Tg CO2 ekviv. 79 78 82 75 75 76 80 83 82 82
Belgija Tg CO2 ekviv. 146 143 145 144 143 148 150 154 146 151
Danska Tg CO2 ekviv. 69 69 79 73 76 79 76 89 79 76
Finska Tg CO2 ekviv. 71 70 68 67 69 74 71 76 75 72
Francija Tg CO2 ekviv. 564 557 581 572 545 545 553 568 563 578
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1232 1248 1201 1151 1142 1122 1118 1137 1101 1075
Grčija Tg CO2 ekviv. 107 105 105 106 105 108 110 113 118 123
Irska Tg CO2 ekviv. 56 55 56 56 56 58 59 61 63 65
Italija Tg CO2 ekviv. 517 519 521 518 511 504 530 524 530 542
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 13 13 13 13 13 13 10 10 10 9
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 213 212 216 215 220 220 223 231 225 225
Portugalska Tg CO2 ekviv. 60 61 63 67 66 67 71 69 72 77
Španija Tg CO2 ekviv. 290 284 293 302 291 307 322 315 328 338
Švedska Tg CO2 ekviv. 72 73 73 72 72 75 74 78 73 73
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 776 775 783 759 740 730 723 745 720 719
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4266 4262 4279 4190 4124 4127 4171 4253 4184 4205
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 133 109 86 80 78 75 76 76 72 67
Ciper Tg CO2 ekviv. / 6 7 7 7 8 8 8 8 8
Češka Tg CO2 ekviv. 194 196 182 166 159 149 152 156 152 145
Estonija Tg CO2 ekviv. 43 41 37 27 21 22 20 21 20 19
Madžarska Tg CO2 ekviv. 115 98 90 80 80 79 78 81 79 79
Latvija Tg CO2 ekviv. 26 26 24 20 16 14 13 13 12 11
Litva Tg CO2 ekviv. 49 49 50 30 24 23 22 23 23 24
Malta Tg CO2 ekviv. / 2 2 2 2 2 2 2 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 563 466 456 442 442 438 441 454 446 417
Romunija Tg CO2 ekviv. 278 248 202 182 172 169 175 178 164 147
Slovaška Tg CO2 ekviv. 72 73 63 58 54 52 53 54 53 52
Slovenija Tg CO2 ekviv. 20 18 17 17 17 18 19 19 20 19
države EU-27 Tg CO2 ekviv. / 5594 5497 5301 5200 5176 5230 5337 5236 5196
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 104 95 95 97 101 105 104 103
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 99 99 98 102 103 106 100 104
Danska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 114 106 109 115 110 128 115 109
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 96 94 97 105 100 108 106 101
Francija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 103 101 97 97 98 101 100 102
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 100 101 97 93 93 91 91 92 89 87
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 98 99 98 101 103 105 110 115
Irska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 101 101 101 104 106 110 112 117
Italija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 100 99 97 103 101 103 105
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 100 98 102 100 101 95 77 78 72 66
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 102 101 103 103 105 109 105 106
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 100 101 104 112 109 111 119 115 120 128
Španija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 101 104 100 106 111 109 113 117
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 100 101 101 100 100 104 103 108 101 102
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 98 95 94 93 96 93 93
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 100 100 100 98 97 97 98 100 98 99
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 100 82 65 60 59 56 57 57 54 51
Češka indeks (izhod. leto = 100) 100 101 94 85 82 77 78 80 78 74
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 100 95 88 64 50 51 47 49 48 44
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 100 85 78 69 70 69 68 70 69 69
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 100 101 94 76 61 54 48 48 46 44
Litva indeks (izhod. leto = 100) 100 99 101 61 49 46 45 47 47 48
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 100 83 81 78 78 78 78 81 79 74
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 100 89 73 66 62 61 63 64 59 53
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 100 102 88 80 75 72 74 74 73 72
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 100 91 85 85 86 87 91 94 96 95
države EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 100 100 98 95 93 93 93 95 94 93
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
cilj EU-27 indeks (izhod. leto = 100)
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80 80 84 86 92 92 93 90 87 87
Belgija Tg CO2 ekviv. 145 146 145 145 145 146 142 138 133 136
Danska Tg CO2 ekviv. 73 69 70 70 74 68 64 72 67 64
Finska Tg CO2 ekviv. 71 69 74 77 85 81 69 80 78 70
Francija Tg CO2 ekviv. 563 561 559 553 559 557 559 547 538 533
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1041 1040 1055 1034 1032 1020 994 1002 977 980
Grčija Tg CO2 ekviv. 123 127 128 127 131 132 135 132 135 131
Irska Tg CO2 ekviv. 66 68 70 68 68 68 70 69 68 68
Italija Tg CO2 ekviv. 548 551 557 558 574 577 574 563 555 541
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 9 10 10 11 11 13 13 13 12 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 213 213 214 214 214 216 209 206 204 203
Portugalska Tg CO2 ekviv. 85 84 84 88 82 85 88 83 80 78
Španija Tg CO2 ekviv. 364 380 377 395 402 417 431 424 432 398
Švedska Tg CO2 ekviv. 70 69 69 70 70 70 67 67 65 63
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 689 690 696 677 684 681 675 672 662 643
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4141 4156 4193 4173 4225 4222 4183 4157 4095 4007
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 60 59 63 60 64 64 64 65 68 67
Ciper Tg CO2 ekviv. 9 9 9 9 10 10 10 10 10 11
Češka Tg CO2 ekviv. 137 146 146 143 146 147 146 147 147 142
Estonija Tg CO2 ekviv. 17 17 18 17 19 19 18 18 21 20
Madžarska Tg CO2 ekviv. 80 77 78 77 80 79 78 77 76 73
Latvija Tg CO2 ekviv. 11 10 11 11 11 11 11 12 12 11
Litva Tg CO2 ekviv. 21 20 21 21 21 22 23 24 26 25
Malta Tg CO2 ekviv. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 406 396 393 380 393 398 399 414 415 406
Romunija Tg CO2 ekviv. 130 134 139 140 144 141 141 145 143 140
Slovaška Tg CO2 ekviv. 51 49 51 50 51 51 50 50 48 49
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19 19 20 20 20 20 20 21 21 21
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 5084 5095 5144 5103 5187 5187 5148 5142 5086 4975
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 101 102 107 109 116 116 117 113 110 110
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 99 100 100 99 100 100 97 95 92 93
Danska indeks (izhod. leto = 100) 105 99 101 100 107 99 92 104 97 92
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 97 105 108 119 113 97 113 110 99
Francija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 99 98 99 99 99 97 95 94
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 84 84 86 84 84 83 81 81 79 80
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 115 118 119 119 123 123 126 123 126 122
Irska indeks (izhod. leto = 100) 119 123 126 123 123 123 125 124 123 122
Italija indeks (izhod. leto = 100) 106 107 108 108 111 112 111 109 107 105
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 69 74 78 84 86 98 99 98 94 93
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 100 101 101 98 96 96 95
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 142 140 139 146 137 142 146 137 133 130
Španija indeks (izhod. leto = 100) 126 131 130 136 139 144 149 146 149 138
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 97 95 96 97 98 97 93 93 90 87
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 89 89 90 87 88 88 87 87 85 83
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 97 97 98 98 99 99 98 97 96 94
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 45 45 47 45 49 48 48 49 52 50
Češka indeks (izhod. leto = 100) 71 75 75 74 75 76 75 76 76 73
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 41 40 41 40 44 45 43 42 49 46
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 69 66 68 67 69 69 68 67 66 64
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 41 39 41 41 42 42 43 44 46 44
Litva indeks (izhod. leto = 100) 43 40 42 43 43 45 47 48 53 50
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 72 70 70 68 70 71 71 74 74 72
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 47 48 50 50 52 51 51 52 51 50
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 71 68 71 69 70 71 70 70 67 68
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 92 93 97 98 97 98 100 101 102 105
države EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 91 91 92 91 93 93 92 92 91 89
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
cilj EU-27 indeks (izhod. leto = 100)
2009 2010 2011 2012 cilj 2008-2012 cilj 2020
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80 85 83 80
Belgija Tg CO2 ekviv. 123 131 120 117
Danska Tg CO2 ekviv. 61 61 57 52
Finska Tg CO2 ekviv. 66 74 67 61
Francija Tg CO2 ekviv. 509 516 490 490
Nemčija Tg CO2 ekviv. 913 946 929 939
Grčija Tg CO2 ekviv. 124 118 115 111
Irska Tg CO2 ekviv. 62 62 58 59
Italija Tg CO2 ekviv. 490 499 487 460
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 12 12 12 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 198 209 195 192
Portugalska Tg CO2 ekviv. 75 71 69 69
Španija Tg CO2 ekviv. 360 347 346 341
Švedska Tg CO2 ekviv. 59 65 61 58
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 590 606 563 581
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 3722 3803 3650 3619
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 58 60 66 61
Ciper Tg CO2 ekviv. 10 10 10 9
Češka Tg CO2 ekviv. 134 137 135 131
Estonija Tg CO2 ekviv. 16 20 20 19
Madžarska Tg CO2 ekviv. 67 68 66 62
Latvija Tg CO2 ekviv. 11 12 11 11
Litva Tg CO2 ekviv. 20 21 22 22
Malta Tg CO2 ekviv. 3 3 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 388 407 406 399
Romunija Tg CO2 ekviv. 120 116 122 119
Slovaška Tg CO2 ekviv. 45 45 45 43
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19 19 19 19
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 4613 4722 4575 4518
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 101 107 105 101
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 85 90 82 80
Danska indeks (izhod. leto = 100) 88 89 82 74
Finska indeks (izhod. leto = 100) 93 105 94 86
Francija indeks (izhod. leto = 100) 90 92 87 87
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 74 77 75 76
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 116 110 107 104
Irska indeks (izhod. leto = 100) 112 111 104 105
Italija indeks (izhod. leto = 100) 95 97 94 89
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 89 93 92 90
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 93 98 92 90
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 124 117 115 114
Španija indeks (izhod. leto = 100) 124 120 119 118
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 82 90 84 80
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 76 78 72 75
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 87 89 86 85
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 44 45 50 46
Češka indeks (izhod. leto = 100) 69 71 70 68
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 38 47 48 45
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 58 59 57 54
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 42 46 43 42
Litva indeks (izhod. leto = 100) 41 43 44 44
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 69 72 72 71
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 43 42 44 43
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 62 63 62 59
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 95 95 96 93
države EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 82 84 82 81
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 92
cilj EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 80
Slika PS03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov v Sloveniji, 1986-2012
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2014.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16282 16356 15791 15512 15451 14792 13780 13691 14054 14189
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2376 2165 2156 2142 2150 2119 2044 2125 2068 2065
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1370 1388 1403 1346 1288 1265 1184 1276 1211 1271
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 326 287 328 230 261 268 313 117 117 117
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 29 np np np np np np np np np
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 286 276 318 220 250 257 303 107 106 105
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 12 10 10 10 11 10 10 10 11 11
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20195 19678 19230 19150 18444 17321 17209 17450 17641
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
CO2 1000 t CO2 ekviv. 15011 15678 15991 15731 15104 15213 16125 16276 16035 16392
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2062 2026 2035 2073 2052 2152 2124 2217 2171 2154
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1325 1375 1406 1395 1387 1426 1397 1285 1236 1184
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 151 145 154 146 151 162 173 199 230 250
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 32 30 35 31 29 41 52 66 93 111
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 106 102 105 102 105 106 106 116 119 120
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 13 13 14 13 16 16 16 17 18 18
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18549 19224 19586 19345 18694 18953 19820 19977 19672 19980
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16694 16897 17034 18003 16061 16136 16178 15675
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2144 2126 2142 2017 1954 1921 1916 1868
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1191 1206 1210 1139 1140 1109 1107 1107
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 285 297 286 226 219 245 262 261
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 133 154 177 188 196 215 217 219
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 133 125 91 21 7 14 29 26
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 19 18 18 17 16 17 17 17
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20314 20526 20672 21384 19373 19411 19463 18911
Slika PS03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih v Sloveniji v obdobju 1986-2012
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2014.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
promet 1000 t CO2 ekviv. 2008 2025 2315 2494 2525 2730 2577 2652 3096 3448
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6729 6729 6376 6459 6565 6265 5345 5867 5645 5255
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1328 1317 1342 1319 1313 1318 1198 933 796 953
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 4406 4404 3902 3674 3446 3119 3057 2663 2503 2665
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2366 2367 2387 1979 2030 1811 2129 1889 2370 2277
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2334 2211 2243 2190 2136 2134 2002 2179 2039 2053
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 566 495 509 523 540 548 550 546 563 572
drugo 1000 t CO2 ekviv. 618 646 604 592 595 520 462 482 438 417
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20195 19678 19229 19150 18444 17321 17209 17450 17641
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
promet 1000 t CO2 ekviv. 3824 4463 4530 3905 3712 3862 3984 3864 4004 4153
energetika 1000 t CO2 ekviv. 5627 5237 5650 5885 5194 5498 6203 6452 6184 6314
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1002 998 1028 1012 1032 1063 1133 1148 1227 1271
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2615 2478 2220 2286 2297 2269 2211 2244 2158 2276
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2439 3062 3133 3163 3378 3053 3125 2982 2903 2838
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2042 1994 1997 2045 2028 2133 2106 2175 2082 1988
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 581 590 606 625 649 670 685 700 695 716
drugo 1000 t CO2 ekviv. 418 402 422 425 403 406 373 413 420 423
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18549 19224 19586 19345 18694 18953 19820 19977 19672 19980
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012
promet 1000 t CO2 ekviv. 4428 4647 5229 6158 5325 5265 5699 5773
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6325 6379 6596 6388 6088 6214 6259 5990
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1373 1433 1447 1327 972 988 1014 1014
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2486 2593 2346 2305 1918 1900 1704 1637
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2585 2367 1920 2282 2185 2213 1969 1732
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2003 2020 2076 1963 1995 1957 1903 1871
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 707 681 655 574 506 491 506 488
drugo 1000 t CO2 ekviv. 407 405 404 388 384 384 409 405
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20314 20526 20672 21384 19373 19411 19463 18911

Cilji

V skladu s podpisom Kjotskega protokola mora Slovenija v obdobju 2008-2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na vrednost iz leta 1986. V skladu z Odločbo št. 406/2009 mora vsaka država članica do leta 2020 omejiti izpuste toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso vključeni v sistem emisijskega trgovanja najmanj za odstotek, določen za to državo članico glede na svoje izpuste iz leta 2005. Slovenija ima tako lahko izpuste za 4 % višje od izpustov leta 2005.

Slika PS3-4: Cilji izpustov TGP do leta 2020

DRŽAVE

Cilj po Kjoto 2008-2012

Cilji do 2020 

Avstrija

-13 %

 -

Belgija

-7,50 %

-15 %

Bolgarija

-8 %

20 %

Hrvaška

-5 %

-16 %

Češka

-8 %

9 %

Ciper

 -

-5 %

Danska

-21 %

-20 %

Estonija

-8 %

11 %

Finska

0 %

-16 %

Francija

0 %

-14 %

Nemčija

-21 %

-14 %

Grčija

25 %

-4 %

Mandžarska

-6 %

10 %

Islandija

-10 %

 -

Irska

13 %

-20 %

Italija

-6,50 %

-13 %

Latvija

-8 %

17 %

Lihtenštajn

-8 %

 -

Litva

-8 %

15 %

Luksemburg

-28 %

-20 %

Malta

 -

5 %

Nizozemska

-6 %

-16 %

Norvaška

1 %

 -

Poljska

-6 %

14 %

Portugalska

27 %

1 %

Romunija

-8 %

19 %

Slovaška

-8 %

13 %

Slovenija

-8 %

4 %

Španija

15 %

-10 %

Švedska

4 %

-17 %

Turčija

 -

 -

Združeno kraljevstvo

-12,50 %

-16 %

EU-15 (države članice pred 2004)

-8 %

 - 

Vir: Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kyotski protokol.


Izpusti toplogrednih plinov (TGP) so se v letu 2012 (glede na leto 2011) v večini evropskih držav znižali in sicer za 1,2 % v EU-27 in za 0,8 % v EU-15, medtem, ko so bili v Sloveniji nižji kar za 2,8 %. Glavni vzrok za nižanje izpustov je še vedno ekonomska recesija, izpusti so se povečali le v prometu,  in v več evropskih državah tudi iz gospodinjstev, kar je posledica nekoliko hladnejše zime v teh državah.

V Sloveniji je bilo povečanje izpustov zabeleženo samo v prometu, in sicer za 1,3 % glede na leto 2011. V vseh ostalih sektorjih so bili izpusti nižji kot v letu 2011. Najbolj izrazito znižanje izpustov, kar za 12 % je bilo opaženo v sektorju rabe goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, kar je posledica milejše zime, pa tudi povečane rabe lesne biomase za ogrevanje. Precej so se znižali tudi izpusti iz rabe goriv v industriji ter za proizvodnjo elektrike in toplote ter v sektorju odpadki.

Skupni izpusti toplogrednih plinov so v Sloveniji leta 2012 dosegli vrednost 18.911 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 7,1 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu. Kljub temu, da se skupni izpusti TGP v primerjavi z izhodiščnim letom niso veliko spremenili, pa se je precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 194 %, so se v obdobju 1986 - 2012 povečali izpusti iz cestnega prometa. Zaradi cestnega prometa so se celotni izpusti TGP v letu 2007 in 2008 večali za več kot odstotek letno, v letu 2009 pa so se znižali zaradi svetovne gospodarske krize in upada tovornega prometa. Upad se je v letu 2010 še nadaljeval, v letu 2011 in 2012 pa je znova opazen  porast, skupno za 9,6 % glede na leto 2010. Opazno zmanjšanje izpustov v primerjavi z izhodiščnim letom pa že vrsto let beležimo v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu. Prispevek tega sektorja k skupnim izpustom se je iz 22 % v izhodiščnem letu znižal na 9 % v letu 2012. Za izpuste iz ostalih sektorjev ne beležimo tako velikih sprememb. Nekoliko nižji so izpusti iz kmetijstva, kar je posledica zmanjšanja števila glav živine zaradi intenziviranja živinoreje in boljšega ravnanja z gnojem v prašičereji. Glede na izhodiščno leto so se izpusti zaradi ravnanj z odpadki znižali za 1 %, k čemur so prispevali predvsem izpusti iz odpadnih vod. Kljub uspešnemu izvajanju ukrepov na področju ravnanja s trdnimi odpadki (v zadnjih letih se je izrazito zmanjšala količina odloženih biorazgradljivih odpadkov in povečal zajem odlagališčnega plina), se izpusti le počasi nižajo. To je posledica narave procesa, saj k izpustom prispevajo odpadki, odloženi na odlagališča iz daljšega časovnega obdobja (več deset let).

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2012 kar 82,9 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Sledi metan (9,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (5,9 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (1,4 %). V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2012 so bili -4.356 kiloton CO2 . V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC lahko države, pogodbenice Kjotskega protokola del svojih obveznosti zmanjšanja izpustov TGP dosežejo s povečanjem ponora CO2 , ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu 1986. To dovoljenje omejuje slovenske ponore v gozdarstvu, ki jih bomo lahko uveljavljali v ta namen, na največ 1.320 kt CO2.

Za vse podpisnice Kjotskega protokola je bila količina izpustov v izhodiščnem letu dokončno določena leta 2007 in je ne moremo več spreminjati. Za Slovenijo se skupna količina izpustov v izhodiščnem letu izračuna kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O v letu 1986 ter F-plinov v letu 1995, kar znaša 20.354,042 Gg CO2 ekv.  V skladu z obveznostjo iz Kjotskega protokola, ki zahteva 8 % zmanjšanja izpustov, tako povprečni izpusti v obdobju 2008-2012 v Sloveniji ne bi smeli presegati vrednosti 18.725,719 kt CO2 ekv. Ob upoštevanju ponorov bo Slovenija ta cilj predvidoma presegla, dokončno bo to potrjeno po koncu revizijskega pregleda s strani Sekretariata UNFCCC, ki bo konec septembra 2014.

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola se je z letom 2012 končalo in ključno vprašanje v mednarodnih pogajanjih je oblikovanje celovitega, ambicioznega in pravno zavezujočega dogovora za obdobje po letu 2012. Pogajanja potekajo dvotirno, po konvencijskem (UNFCCC) in kjotskem tiru. Eno temeljnih vprašanj prihodnjega podnebnega dogovora je vprašanje podaljšanja Kjotskega protokola, ki je pogoj za večino držav v razvoju, ter določitev ambicioznejših ciljev zmanjševanja izpustov za države v razvoju, ki nimajo zavezujočih ciljev. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja.

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, pa je ambiciozno začrtana, in velja za vse države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:

  • EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za  20 %,
  • povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 %  v končni rabi energije,
  • doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,
  • 20 % povečanje učinkovite rabe energije.

Za dosego zgoraj navedenih ciljev je bila leta 2009 sprejeta Odločba št. 406/2009, ki Sloveniji dovoljuje, da do leta 2020 poveča izpuste, ki niso vključeni v sistem emisijskega trgovanja za največ 4 % glede na vrednost izpustov v letu 2005, medtem, ko se bodo izpusti iz naprav, ki so vključene v emisijsko trgovanje omejevali z manjšanjem razpoložljive količine emisijskih kuponov.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola in za 20 % znižanje izpustov TGP je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2012.  V pripravi je nov Operativni program za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013-2020.  Poleg omenjenih dokumentov v podporo zmanjšanju izpustov TGP razpolagamo tudi z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (Vlada RS, 2008) ter Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (Vlada, 2010). Na nivoju EU obstaja tudi Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (Evropska Komisija, 2011).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjoto protokol.

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2014
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih toplogrednih plinov so predstavljeni za obdobje 1986-2012. Osvežujejo se letno. Zadnji podatki se nanašajo na obdobje izpred dveh let in so na voljo v mesecu aprilu tekočega leta. Podatke izražamo v kilotonah ekv. CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Izpusti iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva država lahko uporablja za potrebe zmanjšanja skupnih izpustov toplogrednih plinov. Običajno so ti izpusti bistveno večji od tistih, ki se jih, po sklepu Konference pogodbenic UNFCCC prizna posamezni državi za zmanjšanje celotnih izpustov.
Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni preko Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki iz emisijskega trgovanja in iz ravnanja z odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj, kadar je to potrebno.
Slovenska ratifikacija Kjotskega protokola zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto. Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O (didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - fluorirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani ogljikovodiki in SF6 - žveplov heksafluorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 1996, 2000). Glede na pomen vira in razpoložljive podatke so bili uporabljeni različni pristopi (Tier) v okviru metodologije IPCC. Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert 4. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Za izračun izpustov CH4 pri prenosu zemeljskega plina so bili uporabljeni podatki podjetja, ki upravlja prenosno omrežje. Izgube pri distribuciji so bile ocenjene na podlagi dolžine posameznih vrst plinovodov glede na vrsto cevi ob uporabi specifičnih izgub na enoto dolžine, kot so bile navedene v nemškem poročilu Konferenci pogodbenic, kar je smiselno glede na raven vzdrževanja in majhno povprečno starost plinovodnega omrežja. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev. V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. Izpusti metana iz odpadnih vod so bili določeni z uporabo podatkov o stopnjah čiščenja, pri N2O pa smo upoštevali podatke o porabi beljakovin v prehrani ljudi.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje  Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES.

Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 9 %, v letu 2012 pa 6,8 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki za EU-15 ter EU-27 so povzeti iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolje, št. 9/2012 (EEA, 2014) ter iz baze Evropske agencije za okolje Greenhouse gas data viewer.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: avgust 2014
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2012. Evropske evidence izpustov toplogrednih plinov se izračunajo kot vsota izpustov vseh držav članic in se prikazujejo posebej za EU-15 in posebej za EU-27. Podatki se obnovijo enkrat letno za celotno obdobje.

EU-15 se je s Kjotskim protokolom obvezala, da bo v obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na izhodiščno leto. EU-27 nima določenega skupnega cilja kot ga ima EU-15, niti izhodiščnega leta. 12 držav članic EU-15 je izbralo izhodiščno leto za pline CO2, CH4 in N2O leto 1990 in za fluorirane pline leto 1995, medtem ko so Avstrija, Francija in Italija za flourirane pline izbrale leto 1990. Vrednost izpustov toplogrednih plinov EU-15 za izhodiščno leto je seštevek izpustov F-plinov v letu 1995 za 12 držav članic in v letu 1990 za Avstrijo, Francijo in Italijo. Izhodiščno leto EU-15 vključuje tudi izpuste iz krčenja gozdov za Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo. Izhodiščno leto za posamezne države je različno, saj so države izbrale zanje najbolj ugodno leto - npr. leto, ko so bili izpusti iz neučinkovite in kasneje propadle težke industrije najvišji. Ciper in Malta po Kjotskem protokolu nimata določenih ciljev.

Slika PS3-5: Izhodiščna leta za nove države članice EU

Vrednost izpustov za izhodiščno leto je določeno z mednarodnim dogovorom in se ne spreminja, medtem, ko se izpusti za posamezna leta lahko spreminjajo za nazaj zaradi sprotnega dopolnjevanja evidenc toplogrednih plinov in metodologije izračunavanja izpustov.

Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način, saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Viri in literatura

  1. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013: Register emisijskih kuponov. Poročila o izpolnitvi obveznosti. Povzeto po URL: http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/Register%20emisijskih%20kuponov/Javno%20dostopna%20poro%C4%8Dila/ (27.8.2014)
  2. EEA, 2014: The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2012 and inventory report 2014. Povzeto po URL: http://www.eea.europa.eu/publications/european-union-greenhouse-gas-inve... (25.8.2014).
  3. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012: Nacionalni energetski program. Povzeto po URL: http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-program (9.9.2013).
  4. Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ESPovzeto po URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005D0166:SL:HTML (29. 8. 2014).
  5. Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Povzeto po URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF (9.9.2013).
  6. Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2012.  Povzeto po URL: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_STRA32.html (9.9.2013).
  7. Vlada RS, 2008. Nacionalni akcijski načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.

Vlada, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.