KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2009 (glede na leto 2008) zmanjšali za 7,1 % v EU-27, za 6,9 % v EU-15 in celo za 9 % v Sloveniji. Upad je v veliki meri posledica gospodarske krize leta 2009, najverjetneje pa tudi velikega porasta rabe obnovljivih virov energije v EU. V skladu z obveznostjo Kjotskega protokola, ki zahteva 8 % zmanjšanje izpustov, povprečni letni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji v obdobju 2008-2012 ne bi smeli presegati 18.726 kiloton ekv. CO2.


Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov, glavne kategorije virov izpustov v Sloveniji ter primerjavo z državami Evropske unije.


Grafi

Slika PS03-1: Gibanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 1990-2009 za Slovenijo, EU-15 in države EU glede na izhodiščno leto posamezne države (podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
Viri: 

Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2009 and inventory report 2011; EEA greenhouse gas data viewer, Evropska agencija za okolje, 2011; Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, marec 2011

Prikaži podatke
izhod. leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998
Avstrija Tg CO2 ekviv. 79 78 82 76 76 76 80 83 82 82
Belgija Tg CO2 ekviv. 146 143 146 143 142 148 150 154 145 151
Danska Tg CO2 ekviv. 69 69 80 73 76 79 76 90 80 76
Finska Tg CO2 ekviv. 71 70 68 67 69 74 71 77 75 72
Francija Tg CO2 ekviv. 564 563 587 579 553 548 557 572 565 578
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1232 1232 1186 1135 1124 1105 1101 1122 1084 1060
Grčija Tg CO2 ekviv. 107 103 103 104 103 106 108 111 116 121
Irska Tg CO2 ekviv. 56 55 56 56 56 57 58 60 62 65
Italija Tg CO2 ekviv. 517 517 518 516 510 502 529 522 528 539
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 13 13 14 13 13 13 10 10 10 9
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 213 212 217 216 221 221 225 233 226 227
Portugalska Tg CO2 ekviv. 60 59 61 65 64 66 70 68 71 76
Španija Tg CO2 ekviv. 290 285 292 299 287 303 315 308 328 339
Švedska Tg CO2 ekviv. 72 72 73 73 72 75 74 78 73 74
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 776 772 779 754 733 722 712 733 708 703
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4266 4245 4260 4168 4100 4096 4137 4220 4154 4171
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 133 117 96 87 87 85 89 87 84 75
Ciper Tg CO2 ekviv. / 5 6 6 7 7 7 7 7 8
Češka Tg CO2 ekviv. 194 195 182 165 159 149 154 160 153 145
Estonija Tg CO2 ekviv. 43 41 38 28 22 23 21 22 21 20
Madžarska Tg CO2 ekviv. 115 97 89 80 81 80 79 81 79 79
Latvija Tg CO2 ekviv. 26 27 25 20 16 14 13 13 12 12
Litva Tg CO2 ekviv. 49 50 51 30 24 23 22 23 23 24
Malta Tg CO2 ekviv. / 2 2 2 2 2 2 2 2 2
Poljska Tg CO2 ekviv. 563 453 445 432 439 434 440 449 444 414
Romunija Tg CO2 ekviv. 278 242 191 181 179 174 180 187 168 150
Slovaška Tg CO2 ekviv. 72 74 66 62 56 54 53 52 51 51
Slovenija Tg CO2 ekviv. 20 18 17 17 17 18 18 19 19 19
države EU-27 Tg CO2 ekviv. / 5567 5468 5278 5189 5159 5215 5321 5217 5169
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 104 96 96 97 101 105 104 104
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 100 98 98 101 103 105 100 103
Danska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 115 106 109 114 110 130 115 109
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 96 94 97 105 100 108 106 101
Francija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 104 103 98 97 99 101 100 103
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 96 92 91 90 89 91 88 86
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 100 97 96 97 97 99 101 104 108 113
Irska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 100 100 101 103 105 109 111 116
Italija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 100 100 99 97 102 101 102 104
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 100 100 103 102 102 96 79 79 74 68
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 102 101 104 104 105 109 106 107
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 102 109 106 109 116 112 118 126
Španija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 101 103 99 105 109 106 113 117
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 100 100 104 103 108 101 102
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 100 99 100 97 94 93 92 94 91 91
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 100 100 100 98 96 96 97 99 97 98
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 100 88 72 65 66 64 67 66 63 56
Češka indeks (izhod. leto = 100) 100 100 94 85 82 77 79 82 79 75
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 100 96 89 66 51 53 49 51 50 46
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 100 84 77 70 70 70 68 70 68 68
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 100 103 96 77 62 55 49 49 47 45
Litva indeks (izhod. leto = 100) 100 101 103 61 49 46 44 47 46 48
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 100 80 79 77 78 77 78 80 79 73
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 100 87 69 65 64 62 65 67 60 54
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 100 103 92 85 78 75 74 72 70 71
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 100 91 85 85 86 86 91 94 96 94
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80 80 85 86 92 91 93 90 87 87
Belgija Tg CO2 ekviv. 144 145 144 143 145 145 141 136 130 133
Danska Tg CO2 ekviv. 73 68 70 69 74 68 64 72 67 64
Finska Tg CO2 ekviv. 71 69 74 76 84 80 68 80 78 70
Francija Tg CO2 ekviv. 562 557 559 550 554 553 556 540 530 527
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1027 1025 1041 1020 1014 1000 978 983 957 958
Grčija Tg CO2 ekviv. 121 125 126 126 130 130 133 129 132 127
Irska Tg CO2 ekviv. 66 68 70 68 68 67 69 68 68 67
Italija Tg CO2 ekviv. 546 550 555 556 571 574 573 562 553 541
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 9 10 10 11 12 13 13 13 13 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 215 215 216 216 217 218 212 209 207 207
Portugalska Tg CO2 ekviv. 83 81 83 87 82 85 87 82 80 78
Španija Tg CO2 ekviv. 367 381 381 397 405 420 435 427 439 406
Švedska Tg CO2 ekviv. 70 69 69 70 71 70 68 67 66 64
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 671 673 676 655 661 659 655 650 640 628
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4106 4114 4159 4131 4178 4174 4145 4108 4046 3970
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 70 69 70 67 72 71 71 72 76 73
Ciper Tg CO2 ekviv. 9 9 9 9 9 9 10 10 10 10
Češka Tg CO2 ekviv. 141 148 150 145 145 146 145 147 147 141
Estonija Tg CO2 ekviv. 18 18 19 18 20 20 19 19 22 20
Madžarska Tg CO2 ekviv. 79 77 79 77 80 79 80 78 76 73
Latvija Tg CO2 ekviv. 11 10 11 11 11 11 11 12 12 12
Litva Tg CO2 ekviv. 21 19 21 21 21 22 23 24 25 24
Malta Tg CO2 ekviv. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 402 390 387 374 386 387 390 403 400 396
Romunija Tg CO2 ekviv. 133 136 141 147 154 155 150 154 153 146
Slovaška Tg CO2 ekviv. 50 49 51 50 51 51 50 50 48 49
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19 19 20 20 20 20 20 20 21 21
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 5060 5062 5117 5072 5149 5148 5117 5100 5039 4940
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 102 102 107 109 116 115 118 113 110 110
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 99 99 99 98 100 100 97 93 89 91
Danska indeks (izhod. leto = 100) 105 99 101 99 107 98 92 103 96 92
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 97 105 108 119 113 96 112 110 99
Francija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 99 97 98 98 99 96 94 93
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 83 83 84 83 82 81 79 80 78 78
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 113 117 118 118 121 121 124 120 123 119
Irska indeks (izhod. leto = 100) 119 122 125 122 121 121 124 123 122 121
Italija indeks (izhod. leto = 100) 106 106 107 108 110 111 111 109 107 105
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 71 75 78 86 89 100 101 100 97 95
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 101 101 101 101 102 102 100 98 97 97
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 139 135 138 145 137 141 144 137 133 130
Španija indeks (izhod. leto = 100) 127 131 131 137 140 145 150 147 151 140
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 98 95 96 97 98 98 94 93 92 89
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 86 87 87 84 85 85 84 84 82 81
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 96 96 97 97 98 98 97 96 95 93
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 52 52 53 50 54 54 53 54 57 55
Češka indeks (izhod. leto = 100) 73 76 77 75 74 75 75 76 76 73
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 43 43 43 42 46 47 46 44 52 48
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 68 67 69 67 69 69 69 68 66 63
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 42 39 42 42 42 43 44 45 47 46
Litva indeks (izhod. leto = 100) 42 39 42 42 43 44 46 48 52 49
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 71 69 69 66 68 69 69 72 71 70
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 48 49 51 53 55 56 54 55 55 52
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 70 68 70 69 71 70 70 69 66 68
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 91 92 97 98 96 98 99 100 101 105
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
2009 - cilj EU-15
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80
Belgija Tg CO2 ekviv. 124
Danska Tg CO2 ekviv. 61
Finska Tg CO2 ekviv. 66
Francija Tg CO2 ekviv. 517
Nemčija Tg CO2 ekviv. 920
Grčija Tg CO2 ekviv. 123
Irska Tg CO2 ekviv. 62
Italija Tg CO2 ekviv. 491
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 199
Portugalska Tg CO2 ekviv. 75
Španija Tg CO2 ekviv. 368
Švedska Tg CO2 ekviv. 60
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 566
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 3724
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 59
Ciper Tg CO2 ekviv. 9
Češka Tg CO2 ekviv. 133
Estonija Tg CO2 ekviv. 17
Madžarska Tg CO2 ekviv. 67
Latvija Tg CO2 ekviv. 11
Litva Tg CO2 ekviv. 22
Malta Tg CO2 ekviv. 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 377
Romunija Tg CO2 ekviv. 131
Slovaška Tg CO2 ekviv. 43
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 4615
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 101
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 85
Danska indeks (izhod. leto = 100) 88
Finska indeks (izhod. leto = 100) 93
Francija indeks (izhod. leto = 100) 92
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 75
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 115
Irska indeks (izhod. leto = 100) 112
Italija indeks (izhod. leto = 100) 95
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 89
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 93
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 124
Španija indeks (izhod. leto = 100) 127
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 83
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 73
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 87
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 45
Češka indeks (izhod. leto = 100) 68
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 40
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 58
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 41
Litva indeks (izhod. leto = 100) 44
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 67
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 47
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 60
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 95
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 92
Slika PS03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov v Sloveniji
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, oktober 2011.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16282 16287 15734 15454 15393 14738 13758 13675 14041 14172
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2376 2263 2254 2237 2243 2203 2113 2180 2107 2100
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1370 1391 1407 1350 1292 1270 1188 1282 1186 1214
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 326 287 328 230 261 268 313 117 117 117
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 29 np np np np np np np np np
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 286 276 318 220 250 257 303 107 106 105
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 12 10 10 10 11 10 10 10 11 11
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20228 19722 19271 19189 18478 17372 17253 17452 17603
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
CO2 1000 t CO2 ekviv. 14989 15660 15970 15701 15071 15177 16094 16240 15991 16344
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2092 2053 2075 2112 2089 2187 2148 2236 2198 2147
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1230 1233 1261 1275 1272 1307 1282 1298 1249 1196
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 151 145 154 148 149 161 176 207 238 262
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 32 30 35 32 28 40 54 73 101 124
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 106 102 105 102 105 106 106 116 119 120
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 13 13 14 13 16 16 16 17 18 18
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18461 19091 19460 19235 18582 18832 19700 19982 19677 19949
2005 2006 2007 2008 2009
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16639 16821 16947 17920 16019
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2155 2176 2180 2060 2016
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1205 1219 1223 1153 1162
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 300 311 297 233 239
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 148 169 189 196 217
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 133 125 91 21 7
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 19 18 17 16 14
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20298 20527 20646 21366 19436
Slika PS03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih v Sloveniji
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, oktober 2011.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
promet 1000 t CO2 ekviv. 2008 2040 2332 2512 2545 2749 2597 2679 3097 3419
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6729 6729 6376 6459 6565 6265 5345 5867 5645 5255
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1328 1289 1314 1290 1282 1292 1177 907 769 922
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 4406 4404 3902 3674 3446 3119 3057 2663 2503 2665
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2366 2363 2384 1976 2027 1808 2126 1886 2368 2275
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2334 2218 2250 2196 2142 2140 2007 2184 2044 2058
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 566 567 578 589 605 603 592 572 573 580
drugo 1000 t CO2 ekviv. 618 618 586 574 577 503 470 496 451 430
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20228 19722 19271 19189 18478 17372 17253 17452 17603
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
promet 1000 t CO2 ekviv. 3757 4350 4412 3806 3618 3763 3891 3896 4030 4171
energetika 1000 t CO2 ekviv. 5627 5237 5650 5885 5194 5498 6203 6452 6184 6314
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 964 963 992 973 988 1015 1094 1111 1189 1239
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2615 2478 2220 2286 2297 2269 2211 2244 2158 2276
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2437 3060 3131 3161 3376 3050 3120 2974 2893 2827
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2046 1998 2001 2049 2032 2137 2109 2179 2085 1992
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 585 590 619 638 663 683 690 703 709 701
drugo 1000 t CO2 ekviv. 430 415 435 436 415 417 383 422 428 430
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18461 19091 19460 19235 18582 18832 19700 19982 19677 19949
2005 2006 2007 2008 2009
promet 1000 t CO2 ekviv. 4442 4652 5227 6152 5337
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6325 6379 6596 6388 6085
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1342 1394 1400 1281 938
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2486 2593 2346 2305 1918
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2571 2344 1896 2259 2184
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2006 2023 2078 1965 1996
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 713 729 692 619 584
drugo 1000 t CO2 ekviv. 413 412 410 398 393
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20298 20527 20646 21366 19436
Slika PS03-4: Pregled ukrepov za doseganje ciljev iz Kjotskega protokola
Viri: 

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP-1), Ministrstvo RS za okolje in prostor, julij 2009.


Cilji

8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu, med drugim z dosego naslednjih področnih ciljev:
• 12 % delež obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci do leta 2010,
• 25 % delež obnovljivih virov energije pri oskrbi s toploto do leta 2010,
• 33,6 % delež električne energije iz obnovljivih virov do leta 2010,
• 7,5 % delež biogoriv v prometu do leta 2015,
• 9 % kumulativni prihranek končne energije v obdobju 2008–2016,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v industriji in storitvenem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah do leta 2010 glede na leto 2004,
• 15 % povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu do leta 2010 glede na leto 2004,
• podvojitev deleža električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010.


Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2009 (glede na leto 2008) zmanjšali za 7,1% v EU-27, za 6,9% v EU-15 in celo za 9 % v Sloveniji. Upad je v veliki meri posledica gospodarske krize leta 2009, najverjetneje pa tudi velikega porasta rabe obnovljivih virov energije. Gospodarska kriza je leta 2009 prizadela večino gospodarskih sektorjev v EU, kar je povzročilo zmanjšanje povpraševanja po energiji. Poraba fosilnih goriv se je zmanjšala v primerjavi s preteklim letom predvsem zaradi manjše rabe premoga, kar je vodilo do še večjega zmanjševanja izpustov TGP. Do največjega zmanjšanja izpustov je prišlo v predelovalni industriji in gradbeništvu ter tudi v javni električni in toplotni oskrbi. Kljub razmeroma mrzli zimi leta 2009 so se izpusti zmanjšali tudi v stanovanjskem sektorju. Kljub zmanjšanju povpraševanja po energiji, ki so večinoma povezana z gospodarsko krizo v EU, je bil zabeležen močan porast uporabe obnovljivih virov energije, zlasti biomase, vetra in sonca, ki vodijo k občutnemu povečanju deleža obnovljivih virov v končni rabi energije v EU. Poraba primarnih virov energije iz obnovljivih virov energije se je po podatkih Eurostata tako v EU-27 povečala za 5,8 %.

Skupni izpusti toplogrednih plinov so v Sloveniji leta 2009 dosegli vrednost 19.436 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 4,6 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu (1986). Za vse podpisnice Kjotskega protokola je bila količina izpustov v izhodiščnem letu (1986) dokončno določena leta 2007 in je ne moremo več spreminjati. Za Slovenijo se skupna količina izpustov v izhodiščnem letu izračuna kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O v letu 1986 ter F-plinov v letu 1995, kar znaša 20.354,042 Gg CO2 ekv. V skladu z obveznostjo iz Kjotskega protokola, ki zahteva 8 % zmanjšanja izpustov, tako povprečni izpusti v obdobju 2008-2012 v Sloveniji ne bi smeli presegati vrednosti 18.725,719 kt CO2 ekv.

Glede na izhodiščno leto (1986) so se izpusti zaradi ravnanja z odpadki zvišali za 9 %, k čemur so prispevali zgolj izpusti TGP iz odlagališč komunalnih odpadkov. Izpusti iz odpadnih voda so se v tem času znižali. Kljub ukrepom na tem področju izpusti še vedno naraščajo zaradi narave procesa, saj k njim prispevajo odpadki, odloženi na odlagališča iz daljšega časovnega obdobja (več deset let).

Kljub temu, da se skupni izpusti TGP v primerjavi z izhodiščnim letom (1986) niso veliko spremenili, se je precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 162 %, so se v obdobju 1986 - 2009 povečali izpusti iz cestnega prometa. Zaradi cestnega prometa so se celotni izpusti TGP v letu 2007 in 2008 večali za več kot odstotek letno, v letu 2009 pa so se znižali zaradi svetovne gospodarske krize in upada tovornega prometa.
V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2009 kar 82,4 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Sledi metan (10,4 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O (6,0 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti N2O iz prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni (1,2 %). Zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Prenovljen program iz leta 2006 je Vlada Republike Slovenije sprejela julija 2009. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri rabi in proizvodnji energije je bil leta 2007 sprejet Energetski zakon, izdelan pa je tudi Nacionalni energetski program, osnutek naslednjega pa je v procesu sprejemanja (2011). Oba predvidevata trajnostno naravnan razvoj energetike in povečanje učinkovite rabe energije iz obnovljivih virov energije. Osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP 2011) vsebuje pet scenarijev razvoja slovenske energetike. Vsi predvidevajo jedrsko opcijo s podaljšanjem življenjske dobe krške nuklearke ali z gradnjo drugega bloka. Trije predvidevajo izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), dva pa sta brez TEŠ 6.

Ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela za potrebe doseganja ciljev Kjotskega protokola povzema spodnja preglednica (Slika PS03-4). V letu 2005 je začel delovati tudi najpomembnejši Kjotski mehanizem, ki ga prištevamo med dodatne ukrepe. Gre za trgovanje z izpusti. V sistem trgovanja je bilo v letu 2009 vključenih 97 upravljavcev naprav iz Slovenije. Trgovanje z izpusti TGP je bilo sicer v EU uvedeno v letu 2005, na svetovni ravni pa se njegova uvedba zahteva v obdobju 2008–2012. Med dodatne ukrepe štejemo na področju prometnega sektorja tudi izvajanje ukrepov iz Resolucije o prometni politiki za preusmeritev tranzita s cest na železnice.

V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2009 so bili 8.458 kiloton CO2. V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC lahko države, pogodbenice Kjotskega protokola del svojih obveznosti zmanjšanja izpustov TGP dosežejo s povečanjem ponora CO2, ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu 1986. To dovoljenje omejuje slovenske ponore v gozdarstvu, ki jih bomo lahko uveljavljali v ta namen, na največ 1.320 kt CO2.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Tajda Mekinda Majaron.
Datum zajema podatkov za kazalec: november 2011
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1986-2009.
Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni od Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki iz emisijskega trgovanja in iz ravnanja s trdnimi odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj kadar je to potrebno.
Slovenska ratifikacija Kjotskega protokola zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto (1986). Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O (didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - florirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani ogljikovodiki in SF6 - žveplov heksaflorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 1996, 2000). Glede na pomen vira in razpoložljive podatke so bili uporabljeni različni pristopi (Tier) v okviru metodologije IPCC. Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert III. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Za izračun izpustov CH4 pri prenosu zemeljskega plina so bili uporabljeni podatki podjetja, ki upravlja prenosno omrežje. Izgube pri distribuciji so bile ocenjene na podlagi dolžine posameznih vrst plinovodov glede na vrsto cevi ob uporabi specifičnih izgub na enoto dolžine, kot so bile navedene v nemškem poročilu Konferenci pogodbenic, kar je smiselno glede na raven vzdrževanja in majhno povprečno starost plinovodnega omrežja. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev. V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. Izpusti pri N2O zaradi odpadnih vod so bili določeni glede na porabo beljakovin v prehrani ljudi, ki se po ocenah v obravnavanem obdobju ni spreminjala.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe).
Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 9 %, v letu 2009 pa 7,0 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki za EU-15 ter EU-27 so povzeti iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolja, št. 2/2011 (Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2009 and inventory report 2011) ter iz baze Greenhouse gas data viewer.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2011
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2008. Evropske evidence izpustov toplogrednih plinov se izračunajo kot vsota izpustov vseh držav članic in se prikazujejo posebej za EU-15 in posebej za EU-27. Podatki se obnovijo enkrat letno za celotno obdobje 1990-2009.

EU-15 se je s Kjotskim protokolom obvezala, da bo v obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na bazno leto. EU-27 nima določenega skupnega cilja enako kot EU-15, niti izhodiščnega leta. 12 držav članic EU-15 je izbralo izhodiščno leto za pline CO2, CH4 in N2O leto 1990 in za fluorirane pline leto 1995, medtem ko so Avstrija, Francija in Italija za flourirane pline izbrale leto 1990. Vrednost izpustov toplogrednih plinov EU-15 za izhodiščno leto je seštevek izpustov F-plinov v letu 1995 za 12 držav članic in v letu 1990 za Avstrijo, Francijo in Italijo. Izhodiščno leto EU-15 vključuje tudi izpuste iz krčenja gozdov za Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo. Izhodiščno leto za posamezne države je različno, saj so države izbrale zanje najbolj ugodno leto - npr. leto, ko so bili izpusti iz neučinkovite in kasneje propadle težke industrije najvišji. Ciper in Malta po Kjotskem protokolu nimata določenih ciljev.

Izhodiščna leta za nove države članice EU:

Vrednost izpustov za izhodiščno leto je določeno z mednarodnim dogovorom in se ne spreminja, medtem ko se izpusti za posamezna leta lahko spreminjajo za nazaj zaradi sprotnega dopolnjevanja evidenc toplogrednih plinov in metodologije izračunavanja izpustov.

Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.


Povezani kazalci


TWITTER