KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Izpusti toplogrednih plinov so bili leta 2006 20.591 tisoč ton v ekivalentih CO2, kar je 1,2 % nad izhodiščnim letom. V skladu z obveznostjo 8% zmanjšanja izpustov, povprečni izpusti v obdobju 2008-2012 ne bi smeli presegati 18.725.719 ton CO2 ekvivalentov.


Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in glavne kategorije virov. Izračunane so po metodologiji IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change – Medvladni forum za spremembo podnebja).

Kazalec spremlja tudi gibanje glede na zastavljeni cilj - 8-odstotno zmanjšanje izpustov glede na izhodiščno leto. Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2, CH4 in N2O leta 1986 in izpustov F-plinov (to so HFC, PFC in SF6) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v emisijskih evidencah julija 2007.


Grafi

Slika PS03-1: Letni izpusti toplogrednih plinov in zastavljeni cilj za leta 2008–2012 (podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
Viri: 

EEA Technical Report 7/2007, Annual European Community Greenhousegas Inventory 1990-2005 and inventory report 2007; Arhiv TGP, Agencija Republike Slovenije za okolje, april 2008.

Prikaži podatke
izhod. leto SI - 1986 1987 1988 1989 izhod. leto EU-15 - 1990 1991 1992 1993 1994 1995
države EU-15 indeks np np np np 100 100 98 97 96 97
države EU-27 indeks np np np np 100 98 95 93 92 93
Slovenija indeks 100 98 95 95 91 86 86 88 88 92
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
države EU-15 indeks 99 98 98 97 97 98 98 99 99 98
države EU-27 indeks 96 94 93 91 91 92 91 93 93 92
Slovenija indeks 95 97 95 92 93 98 99 97 99 101
2006 - - - cilj 2008-2012 -
države EU-15 indeks np
države EU-27 indeks np
Slovenija indeks 101
Slika PS03-2: Izpusti toplogrednih plinov
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija Republike Slovenije za okolje, april 2008

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16281 16294 15873 15534 15484 14751 13778 13695 14199 14195
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2376 2384 2335 2323 2317 2303 2189 2267 2191 2175
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1370 1376 1394 1337 1279 1256 1174 1269 1172 1199
HFC 1000 t CO2 ekviv. 29 np np np np np np np np np
PFC 1000 t CO2 ekviv. 286 276 318 220 250 257 303 243 251 282
SF6 1000 t CO2 ekviv. 12 10 10 10 11 10 10 10 11 11
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20340 19931 19424 19342 18578 17454 17485 17825 17862
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
CO2 1000 t CO2 ekviv. 14980 15735 16047 15784 15143 15223 16185 16259 16061 16427
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2167 2113 2127 2162 2138 2229 2180 2257 2212 2186
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1213 1220 1258 1278 1280 1318 1309 1336 1299 1261
HFC 1000 t CO2 ekviv. 29 27 33 27 24 31 39 50 64 80
PFC 1000 t CO2 ekviv. 286 240 194 149 106 106 106 116 119 120
SF6 1000 t CO2 ekviv. 12 12 12 13 16 16 16 17 18 18
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18687 19346 19671 19413 18706 18923 19834 20037 19773 20092
2005 2006
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16759 16878
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2191 2158
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1280 1309
HFC 1000 t CO2 ekviv. 96 112
PFC 1000 t CO2 ekviv. 124 116
SF6 1000 t CO2 ekviv. 19 19
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20468 20591
Slika PS03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija Republike Slovenije za okolje, april 2008

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
promet 1000 t CO2 ekviv. 2008 2033 2324 2504 2535 2744 2590 2674 3095 3422
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6729 6729 6379 6461 6566 6266 5345 5867 5789 5255
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1328 1288 1314 1289 1282 1292 1178 1024 899 1082
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 4406 4406 3904 3676 3449 3125 3074 2680 2513 2678
goriva v gospodinjstvih 1000 t CO2 ekviv. 2366 2366 2481 2030 2093 1809 2127 1887 2367 2274
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2334 2334 2364 2306 2249 2243 2085 2274 2128 2133
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 566 566 575 584 597 597 586 565 567 572
drugo 1000 t CO2 ekviv. 618 618 591 573 571 502 470 516 467 446
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20340 19931 19424 19342 18578 17454 17485 17825 17862
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
promet 1000 t CO2 ekviv. 3771 4377 4453 3855 3675 3832 3974 3988 4134 4285
energetika 1000 t CO2 ekviv. 5590 5308 5706 5946 5237 5512 6260 6432 6187 6315
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1109 1067 1038 983 950 970 1018 1031 1112 1148
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2628 2460 2220 2286 2298 2269 2211 2244 2158 2289
goriva v gospodinjstvih 1000 t CO2 ekviv. 2435 3058 3130 3160 3375 3049 3120 2977 2891 2828
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2117 2049 2042 2087 2066 2162 2127 2188 2092 1999
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 576 582 613 632 655 674 682 697 700 726
drugo 1000 t CO2 ekviv. 460 444 469 464 449 454 443 480 498 502
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18687 19346 19671 19413 18706 18923 19834 20037 19773 20092
2005 2006
promet 1000 t CO2 ekviv. 4569 4797
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6386 6379
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1209 1243
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2488 2589
goriva v gospodinjstvih 1000 t CO2 ekviv. 2585 2344
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2006 2029
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 729 702
drugo 1000 t CO2 ekviv. 495 508
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20468 20591

Cilji

8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu, med drugim z dosego naslednjih področnih ciljev:
• 12 % delež obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci do leta 2010,
• 25 % delež obnovljivih virov energije pri oskrbi s toploto do leta 2010,
• 33,6 % delež električne energije iz obnovljivih virov do leta 2010,
• 7,5 % delež biogoriv v prometu do leta 2015,
• 9 % kumulativni prihranek končne energije v obdobju 2008–2016,
• 10% povečanje učinkovitosti rabe energije v industriji in storitvenem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah do leta 2010 glede na leto 2004,
• 15 % povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu do leta 2010 glede na leto 2004,
• podvojitev deleža električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010.


Pri izpustih toplogrednih plinov v letu 2006 ima največji prispevek CO2 (82,0 %), ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriva, sledi metan (10,5 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter N2O (6,4 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazne so tudi emisije iz prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni (1,1 %), vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv.

Izpusti toplogrednih plinov so bili leta 2006 20.591 Gg (= 1000 ton) v ekivalentih CO2, kar je 1,2 % nad izhodiščnim letom. Izpusti v izhodiščnem letu so bili leta 2007 za vse podpisnice Kjotskega protokola dokončno določeni in jih ne moremo več spreminjat. Za Slovenijo so določeni kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O iz leta 1986 ter F-plinov iz leta 1995 in so 20.354,042 Gg CO2 ekv.. V skladu z obveznostjo 8% zmanjšanja izpustov, povprečni izpusti v obdobju 2008-20012 zato ne bi smeli presegati 18.725,719 kt CO2 ekv..

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola je bilo zato treba uvesti dodatne ukrepe. Večina jih je opisana v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga je leta 2006 sprejela Vlada Republike Slovenije. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri rabi in proizvodnji energije je bil leta 1999 sprejet Energetski zakon, izdelan pa je tudi Nacionalni energetski program (NEP). Oba predvidevata trajnostno naravnan razvoj energetike, in sicer povečanje učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. V letu 2005 je začel delovati tudi najpomembnejši izmed treh kjotskih mehanizmov, to je trgovanje z emisijami, v katero je bilo v letu 2007 vključenih 98 upravljavcev naprav iz Slovenije. Emisijsko trgovanje je bilo v EU uvedeno že v letu 2005, na svetovni ravni pa bo v obdobju 2008–2012.

Kljub temu da se skupni izpusti v primerjavi z izhodiščnim letom niso dosti spremenili, se je precej spremenila porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 136 %, so se povečali tisti iz prometa. Zaradi cestnega prometa se celotni izpusti TGP v zadnjih dveh letih povečujejo za več kot odstotek letno, kar izniči prizadevanja za zmanjšanje izpustov TGP v vseh drugih sektorjih. Rast izpustov iz prometa je zlasti posledica gospodarske rasti tako v Sloveniji kot v širši regiji. Opazen je porast izpustov v tranzitu preko Slovenije, ki se je izrazito povečal po vstopu Slovenije v EU.

Zaradi izgube jugoslovanskega trga, opuščanja nerentabilne proizvodnje in zviševanja produktivnosti je k zmanjšanju izpustov največ doprinesla industrija. Zmanjšali so se tako izpusti zaradi porabe goriv kot tudi procesni izpusti. Spodbuja se, da se v industriji uporablja trenutno najboljša razpoložljiva tehnologija (BAT), zato da se ohrani konkurenčnost, izvaja se IPPC-direktiva, uvedeno pa je tudi emisijsko trgovanje.

Nižji izpusti kakor v izhodiščnem letu so opazni še v kmetijstvu, kar je predvsem posledica zmanjšanja števila glav živine. Predvideva se, da bo v prihodnje število živali zaradi Sloveniji določenih kvot spet naraslo. Po drugi strani bo kmetijska politika z uvajanjem dobre prakse pri gnojenju ter s spodbujanjem rabe bioplina za proizvodnjo elektrike in toplote vplivala na zmanjšanje izpustov iz kmetijstva.

V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračuni ponorov zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2006 so bili 4.733 Gg CO2, dovoljeni pa so precej nižji. Zaradi pogoja, da morajo biti ti ponori posledica neposredne človekove dejavnosti, da jih država lahko uporabi za izpolnitev svojih obveznosti, je bila izbrana ocena, po kateri bo v obdobju 2008–2012 mogoče izkoristiti vsaj 1.320 Gg CO2.


Podatki za Slovenijo

Podatki za Slovenijo so bili povzeti aprila 2008 iz evidence izpustov toplogrednih plinov, ki jo vodijo v Arhivu TGP na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive.

Podatki za Evropo
Podatki za EU-15 ter EU-27 so povzeti iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolja, št. 7/2007 (Annual European Community greenhouse gas inventory 1990-2005 and inventory report 2007).


Povezani kazalci


TWITTER