KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Good

Evropska skupnost je izpolnila svoje obveznosti iz prvega obdobja Kjotskega protokola, saj so bili skupni izpusti brez upoštevanja ponorov v prvem ciljnem obdobju 2008-2012 okoli 19 % nižje kot v izhodiščnem letu. Slovenija je z uveljavljanjem največjih dovoljenih ponorov cilj presegla za 3 %.

V letu 2014 so se slovenski izpusti TGP močno zmanjšali in so bili za 9,5 % nižji kot v letu 2013. Slovenija je na dobri poti, da doseže cilj, ki ga ima v okviru EU, saj so bili izpusti iz sektorjev izven ETS v letu 2014 za 15,3 % nižji od dodeljenih količin za to leto.


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in glavne vire ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-28). Izpusti so prikazani v enoti Gg CO2 ekv.
Med toplogredne pline, ki jih spremljamo v okviru emisijskih evidenc uvrščamo ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6). Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se računajo za naslednje vire, kot so promet, energetika, industrijski procesi in uporaba proizvodov, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo in odpadki.  Posebno kategorijo predstavlja raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstvo.


Grafi

Slika PS03-1: Spremembe izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 za Slovenijo, EU-15 in države EU glede na izhodiščno leto posamezne države (podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
Viri: 

UNFCCC, The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2011; Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, 2015

Prikaži podatke
povprečna sprememba izpustov 2008-2012 Kjoto cilj 2012 cilj 2020
Španija Tg CO2 ekviv. 0 0 -0
Portugalska Tg CO2 ekviv. 0 0 0
Grčija Tg CO2 ekviv. 0 0 -0
Irska Tg CO2 ekviv. 0 0 -0
Avstrija Tg CO2 ekviv. 0 -0 /
Slovenija Tg CO2 ekviv. -0 -0 0
Italija Tg CO2 ekviv. -0 -0 -0
Finska Tg CO2 ekviv. -0 0 -0
Nizozemska Tg CO2 ekviv. -0 -0 -0
Luksemburg Tg CO2 ekviv. -0 -0 -0
Francija Tg CO2 ekviv. -0 0 -0
države EU-15 Tg CO2 ekviv. -0 -0 -
Danska Tg CO2 ekviv. -0 -0 -0
Švedska Tg CO2 ekviv. -0 0 -0
Nemčija Tg CO2 ekviv. -0 -0 -0
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. -0 -0 -0
Poljska Tg CO2 ekviv. -0 -0 0
Češka Tg CO2 ekviv. -0 -0 0
Slovaška Tg CO2 ekviv. -0 -0 0
Madžarska Tg CO2 ekviv. -0 -0 0
Bolgarija Tg CO2 ekviv. -1 -0 0
Romunija Tg CO2 ekviv. -1 -0 0
Estonija Tg CO2 ekviv. -1 -0 0
Latvija Tg CO2 ekviv. -1 -0 0
Litva Tg CO2 ekviv. -1 -0 0
Slika PS03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov, Slovenija, 1986-2014
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, september, 2015.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16663 16087 15860 15768 15088 14007 14009 14304 14649 15278
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2556 2533 2529 2534 2471 2384 2430 2354 2350 2379
N2O 1000 t CO2 ekviv. 933 936 896 855 839 781 833 809 866 928
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 243 278 225 228 218 139 138 139 139 176
- HFC 1000 t CO2 ekviv. np np np np np np np np np 36
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 233 268 215 217 208 129 128 128 128 128
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 10 10 10 11 10 10 10 11 11 12
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20395 19834 19510 19385 18616 17312 17410 17606 18004 18761
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
CO2 1000 t CO2 ekviv. 15945 16276 15980 15353 15460 16385 16526 16289 16639 16938
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2338 2331 2371 2373 2459 2422 2516 2471 2449 2438
N2O 1000 t CO2 ekviv. 981 1005 991 986 1012 997 888 853 822 831
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 175 183 179 180 195 207 230 264 288 316
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 35 41 38 37 50 62 79 108 130 156
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 128 128 128 128 130 129 135 139 141 142
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 13 13 13 15 15 15 17 17 17 18
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 19440 19794 19520 18893 19126 20011 20160 19878 20198 20523
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
CO2 1000 t CO2 ekviv. 17130 17272 18220 16328 16363 16348 15800 15149 13490
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2392 2392 2248 2207 2188 2182 2128 2080 1979
N2O 1000 t CO2 ekviv. 837 839 793 789 776 779 781 752 759
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 336 328 263 271 292 317 327 333 355
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 184 211 231 248 264 279 291 302 324
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 134 100 15 5 10 20 18 15 15
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 18 18 18 17 18 18 17 16 16
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20695 20832 21524 19595 19619 19626 19035 18314 16582
Slika PS03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih, Slovenija, 1986-2014
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april, 2016.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
promet 1000 t CO2 ekviv. 2028 2318 2497 2528 2733 2580 2655 3098 3449 3823
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6841 6479 6567 6674 6375 5431 5965 5754 5537 5725
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1405 1419 1490 1433 1390 1083 1069 865 1046 1086
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 4458 3950 3720 3488 3150 3098 2695 2518 2689 2633
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2014 2023 1985 1946 1931 1815 1928 1812 1827 1850
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 592 608 623 638 644 648 645 664 672 678
drugi sektorji 1000 t CO2 ekviv. 2424 2441 2023 2073 1851 2176 1930 2416 2326 2478
ubežni izpusti iz goriv 1000 t CO2 ekviv. 590 564 572 571 509 474 521 478 459 485
drugo 1000 t CO2 ekviv. 41 32 32 32 32 7 1 1 1 1
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20393 19834 19509 19383 18616 17312 17410 17606 18004 18761
promet % 10 12 13 13 15 15 15 18 19 20
energetika % 34 33 34 34 34 31 34 33 31 31
industrijski procesi % 7 7 8 7 7 6 6 5 6 6
goriva v industriji % 22 20 19 18 17 18 15 14 15 14
kmetijstvo % 10 10 10 10 10 10 11 10 10 10
odpadki % 3 3 3 3 3 4 4 4 4 4
drugi sektorji % 12 12 10 11 10 13 11 14 13 13
ubežni izpusti iz goriv % 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
drugo % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
promet 1000 t CO2 ekviv. 4459 4526 3901 3708 3857 3980 3865 4004 4153 4427
energetika 1000 t CO2 ekviv. 5327 5749 5988 5289 5594 6312 6564 6289 6422 6448
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1090 1127 1100 1124 1168 1213 1219 1301 1342 1425
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2498 2236 2296 2306 2276 2217 2249 2166 2286 2485
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 1800 1769 1802 1812 1890 1865 1926 1826 1764 1782
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 688 704 724 747 767 784 799 807 810 798
drugi sektorji 1000 t CO2 ekviv. 3109 3180 3211 3427 3100 3172 3026 2946 2880 2629
ubežni izpusti iz goriv 1000 t CO2 ekviv. 468 500 497 476 471 465 508 536 537 524
drugo 1000 t CO2 ekviv. 1 1 3 3 3 3 3 3 3 3
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 19440 19794 19520 18893 19126 20011 20160 19878 20198 20523
promet % 23 23 20 20 20 20 19 20 21 22
energetika % 27 29 31 28 29 32 33 32 32 31
industrijski procesi % 6 6 6 6 6 6 6 7 7 7
goriva v industriji % 13 11 12 12 12 11 11 11 11 12
kmetijstvo % 9 9 9 10 10 9 10 9 9 9
odpadki % 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4
drugi sektorji % 16 16 16 18 16 16 15 15 14 13
ubežni izpusti iz goriv % 2 3 3 3 2 2 3 3 3 3
drugo % 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100
2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
promet 1000 t CO2 ekviv. 4647 5228 6157 5325 5265 5698 5772 5459 5384
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6505 6726 6499 6211 6340 6359 6053 5774 4448
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1476 1490 1351 1018 1018 1039 1043 1096 1135
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2588 2345 2316 1955 1915 1716 1649 1642 1648
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 1773 1828 1741 1751 1715 1691 1670 1653 1699
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 760 711 606 558 554 564 547 528 494
drugi sektorji 1000 t CO2 ekviv. 2407 1959 2325 2256 2289 2027 1783 1702 1413
ubežni izpusti iz goriv 1000 t CO2 ekviv. 536 543 525 517 520 530 516 457 358
drugo 1000 t CO2 ekviv. 3 3 4 3 3 3 3 3 4
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20695 20832 21524 19595 19619 19626 19035 18314 16582
promet % 22 25 29 27 27 29 30 30 32
energetika % 31 32 30 32 32 32 32 32 27
industrijski procesi % 7 7 6 5 5 5 5 6 7
goriva v industriji % 13 11 11 10 10 9 9 9 10
kmetijstvo % 9 9 8 9 9 9 9 9 10
odpadki % 4 3 3 3 3 3 3 3 3
drugi sektorji % 12 9 11 12 12 10 9 9 9
ubežni izpusti iz goriv % 3 3 2 3 3 3 3 2 2
drugo % 0 0 0 0 0 0 0 0 0
skupaj % 100 100 100 100 100 100 100 100 100
Slika PS03-4: Izpusti toplogrednih plinov v okviru trgovanja EU ETS
Viri: 

ARSO,Poročilo o emisijah TGP, 15.3.2016
Poročila o izpolnitvi obveznosti 2013-2014, REK

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
plini v okviru EU ETS 1000 t CO2 ekv. 8721 8842 9049 8860 8067 8130 7995 7611 7386 6115
plini izven EU ETS 1000 t CO2 ekv. 11802 11853 11783 12663 11528 11489 11632 11425 10927 10467
Slika PS03-5: Izpusti toplogrednih plinov izven trgovanja EU ETS, po sektorjih, Slovenija, 2013-2020
Viri: 

ARSO,Poročilo o emisijah TGP, 15.3.2016
Poročila o izpolnitvi obveznosti 2013-2014, REK

Prikaži podatke
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
promet 1000 t CO2 ekviv. 5459 5384
energetika 1000 t CO2 ekviv. 155 117
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 445 453
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 605 595
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 1702 1413
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 1653 1699
drugi sektorji 1000 t CO2 ekviv. 528 494
drugo 1000 t CO2 ekviv. 381 312
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 10927 10467
dodeljeni letni izpusti 1001 t CO2 ekviv. 12324 12354 12384 12413 12443 12473 12503 12533

Cilji

Leta 1992 so države sprejele Okvirno konvencijo Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC). Razprave v tem okviru so govorile o omejitvah povečanja globalne temperature ter zmanjšanju podnebnih sprememb. V letu 1997 je tako prišlo do sprejetja Kjotskega protokola, ki je postavil cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Obdobje 2008–2012 je bilo določeno kot prvo ciljno obdobje. V skladu s podpisom Kjotskega protokola je morala Slovenija v obdobju 2008-2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na izpuste v izhodiščnem letu 1986.

Za omejitve izpustov do leta 2020 globalnega sporazuma še ni, si je pa EU zadala svoj cilj, da zniža izpuste TGP do leta 2020 za 20 % glede na leto 1990. Za sektorje, ki so vključeni v ETS bo to dosegla tako, da bo postopno zmanjševala količino razpoložljivih kuponov, ki bodo na voljo na dražbah. Za sektorje, ki niso vključeni v ETS, pa je vsaki državi članici določen individualni cilj glede na njen bruto družbeni proizvod (BDP). Tako bodo morale najbogatejše članice znižati izpuste do 20 % glede na leto 2005, medtem ko bodo lahko najrevnejše te izpuste celo povišale. Za vsako leto iz obdobja 2013 – 2020 imajo države članice dodeljene količine izpustov, ki jih ne smejo preseči. Ti individualni cilji so določeni z Odločbo št. 406/2009 in korigirani s Sklepom št. 634/2013. Končni cilj v letu 2020 je prikazan na sliki in tabeli PS3-1. V skladu s to odločbo lahko Slovenija poveča svoje izpuste iz sektorjev izven ETS za 4 % glede na leto 2005, ki je izhodiščno leto za cilj EU.

Slika PS3-6: Cilji izpustov TGP do leta 2020

DRŽAVE

Cilj po Kjoto 2008-2012

Cilji do 2020

Avstrija

-13 %

 - 16 %

Belgija

-7,50 %

-15 %

Bolgarija

-8 %

20 %

Hrvaška

-5 %

-16 %

Češka

-8 %

9 %

Ciper

 -

-5 %

Danska

-21 %

-20 %

Estonija

-8 %

11 %

Finska

0 %

-16 %

Francija

0 %

-14 %

Nemčija

-21 %

-14 %

Grčija

25 %

-4 %

Madžarska

-6 %

10 %

Islandija

-10 %

 -

Irska

13 %

-20 %

Italija

-6,50 %

-13 %

Latvija

-8 %

17 %

Lihtenštajn

-8 %

 -

Litva

-8 %

15 %

Luksemburg

-28 %

-20 %

Malta

 -

5 %

Nizozemska

-6 %

-16 %

Norveška

1 %

 -

Poljska

-6 %

14 %

Portugalska

27 %

1 %

Romunija

-8 %

19 %

Slovaška

-8 %

13 %

Slovenija

-8 %

4 %

Španija

15 %

-10 %

Švedska

4 %

-17 %

Turčija

 -

 -

Združeno kraljestvo

-12,50 %

-16 %

EU-15 (države članice pred 2004)

-8 %

 -

EU-28

-

-10 %

 

Vir: Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjotski protokol.


Vse države Evropske skupnosti so dosegle cilj iz prvega obdobja Kjotskega protokola. Stare članice (EU-15) so imele skupen cilj zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % v obdobju 2008-2012 glede na izpuste v izhodiščnem letu. Ta cilj so presegle za slabe 4 %. V okviru tega skupnega cilja pa je imela vsaka država članica EU-15 svoj individualen cilj glede na relativno bogastvo. Nekatere so morale močno zmanjšati izpuste, druge revnejše pa so jih lahko celo povečale. Štiri države so morale za dosego teh ciljev dokupiti emisijske kupone (Avstrija, Danska, Luxembourg in Španija). Vse nove države članice pa so dosegle svoje Kjotske cilje brez dokupov, pri čemer so cilj najbolj presegle Baltske države. Skupno so države članice (EU-28) znižale svoje izpuste glede na izhodiščno leto za 19 % brez upoštevanja ponorov in mednarodnih kreditov. Slovenija je za dosego kjotskega cilja uporabila največje dovoljene ponore in svoj cilj – 8 % presegla za 3 %.

Skupni izpusti toplogrednih plinov v Sloveniji so leta 2014 dosegli 16.582 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 18,4 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu 1986 in 9,5 % manj kot v letu 2013. K znižanju izpustov sta najbolj prispevala sektor energetika (-23,0 %) in sektor raba goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju (-17.0 %). Nekoliko višji izpusti, kot v letu 2013 so bili zabeleženi v industriji in kmetijstvu.

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2014 kar 81,4 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva in iz industrijskih procesov. Sledi metan (11,9 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (4,6 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni, vendar zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv (2,1 %).

V Sloveniji so v letu 2014 gozdovi prekrivali več kakor 59 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2014 so bili -6.906 kiloton CO2 ekv. Kljub pomembnosti gozdov, kot ponorov CO2, pa države članice za znižanje izpustov do 2020 teh ponorov ne bodo mogle uveljavljati.

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 je pomembna delitev na izpuste, ki so vključeni v ETS in na tiste izven ETS. Izpusti znotraj ETS, kamor so vključeni vsi večji proizvajalci elektrike in toplote ter vsa energetsko potratna industrija, se bodo zniževali zaradi zmanjševanja razpoložljivih emisijskih kuponov, ki bodo vsako leto na razpolago na dražbah. V letu 2014 so se izpusti iz teh naprav v Sloveniji znižale kar za 17,2 % glede na predhodno leto.

Za Slovenijo so predvsem pomembni izpusti, ki niso vključeni v emisijsko trgovanje in na katere države zato lahko vplivajo z ukrepi in politikami na teh področjih. Ti izpusti ne smejo preseči dodeljenih količin izpustov iz Odločbo št. 406/2009 in Sklepa št. 634/2013. Za Slovenijo je ta omejitev v letu 2014 12.354 Gg CO2 ekv. Slovenski izpusti v tem letu so bili 10.467 Gg CO2 ekv., kar je 15,3 % nižje od najvišjih dovoljenih izpustov za to leto.

Med sektorji izven ETS je najpomembnejši promet, ki je v letu 2014 prispeval 51,5 % vseh izpustov. Znotraj prometnega sektorja večino izpustov prispeva cestni promet, v letu 2014 kar 99,1 %. Izpusti iz prometa so močno naraščali do leta 2008, ko so bili že 39% višji kot v 2005. Z nastopom gospodarske krize so v letu 2009 močno upadli in nato znova narasli v letih 2011 in 2012. V letih 2013 in 2014  so se izpusti iz prometa ponovno nekoliko zmanjšali, kar je možno pripisati večji okoljski ozaveščenosti ter rabi trajne mobilnosti, kljub temu pa so bili izpusti v letu 2014 še vedno za 21,6 % višji, kot leta 2005.

Naslednji pomembni vir je kmetijstvo, ki je prispevalo 16,2 % izpustov. V letu 2014 so se v primerjavi s prejšnjim letom povečali za 2,8 %, vendar so bili še vedno za 4,7 % nižji kot leta 2005. Vzrok za nižje izpuste je predvsem intenziviranje živinoreje in s tem zmanjšanje števila glav živine ter boljše ravnanje z gnojem v prašičereji.

S 13,5 % deležem so izpusti zaradi rabe goriv v gospodinjstvih in v komercialno-institucionalnem sektorju tretji najpomembnejši vir izven ETS. Ti izpusti so bili v letu 2014 za kar 12 % nižji kot leto poprej in za 32,2 % nižji kot leta 2005. Na to zmanjšanje v zadnjih letih precej vplivajo bolj mile zime, pa tudi povečana raba lesa za ogrevanje, saj se izpusti CO2 iz biomase ne upoštevajo.

Vsi ostali viri, ki še prispevajo k izpustom izven ETS so še: preostala raba goriv v industriji (5,7 %), ravnanje z odpadki (4,7 %), preostali procesni izpusti (4,3 %) ter drugo (ubežne emisije, preostanek energetike… 4,1 %).

Prvo ciljno obdobje Kjotskega protokola je trajalo od leta 2008 do 2012. Z letom 2013 se je začelo drugo obdobje, ki se bo končalo leta 2020. Kjotski protokol trenutno pokriva manj kot tretjino izpustov toplogrednih plinov. Najhitreje se izpusti povečujejo v hitro rastočih gospodarstvih držav v razvoju in brez njihovega sodelovanja ni mogoče zaustaviti globalnega segrevanja

V Parizu se je decembra 2015 na podnebni konferenci zbralo 195 držav, ki so sprejele univerzalni, pravno zavezujoči dogovor za zaustavitev globalnega segrevanja. Sporazum predvideva prehod v nizkoogljično družbo na globalni ravni, ekstremno zmanjšanje porabe fosilnih goriv in zvišanje povprečne temperature za največ 2oC glede na predindustrijsko dobo. Dogovor bo v veljavo stopil leta 2020.

Politika podnebnih sprememb, ki jo vodi Evropska unija, pa je ambiciozno začrtana, in velja za vse države članice EU. Sprejeti cilji so naslednji:

  • EU mora do leta 2020 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za  20 %,
  • povečati porabo obnovljivih virov energije za 20 %  v končni rabi energije,
  • doseči 10 % delež biogoriv kot pogonskih goriv v prometu,
  • 20 % povečanje učinkovite rabe energije.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola in za 20 % znižanje izpustov TGP je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za obdobje 2013-2020.  Poleg omenjenih dokumentov v podporo zmanjšanju izpustov TGP razpolagamo tudi z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (Vlada RS, 2008) ter Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (Vlada, 2010). Na nivoju EU obstaja tudi Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (Evropska Komisija, 2011).


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjoto protokol (9.9.2013).

Izvedbeni Sklep Komisije št. 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta

Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: maj 2016
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih toplogrednih plinov so predstavljeni za obdobje 1986-2014.  Osvežujejo se letno. Zadnji podatki se nanašajo na obdobje izpred dveh let in so na voljo v mesecu aprilu tekočega leta. Podatke izražamo v kilotonah ekv. CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.

Za doseganje ciljev EU do leta 2020 ponorov iz LULUCF ne bo možno uveljavljati.
Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni preko Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki povezani z emisijskim trgovanjem in z ravnanjem z odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj, kadar je to potrebno.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 2006) pri čemer so bili, glede na pomen vira in razpoložljive podatke uporabljeni različni nivoji zahtevnosti (Tier). Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Z vključevanjem večjih naprav v sistem emisijskega trgovanja (ETS) pa se od leta 2005 za napravo značilni CO2 emisijski faktorji določajo tudi za druga goriva, predvsem različne vrste premoga, petrolkoks in odpadke. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert 4. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah in cementarni. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Vključene so tudi ocene izpustov CH4 iz zaprtih in opuščenih premogovnikov. Nova IPCC metodologija je omogočila, da določamo ubežne emisije iz transporta in distribucije zemeljskega plina iz prodanega goriva z uporabo privzetih emisijskih faktorjev. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev, medtem ko se emisije zaradi uporabe proizvodov izračunavajo iz statističnih podatkov in podatkov iz baze F-plinov. V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. V skladu z novo metodologijo določamo tudi izpuste, ki nastajajo pri kompostiranju in sežigu odpadkov. Izpusti metana iz odpadnih vod so bili določeni z uporabo podatkov o stopnjah čiščenja, pri določanju izpustov N2O pa smo upoštevali podatke o porabi beljakovin v prehrani ljudi.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje  Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES.

Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 6,5 %, v letu 2014 pa 6,2 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: UNFCCC, The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2011; Arhiv TGP, Agencija RS za okolje

Skrbnik podatkov: UNFCC
Datum zajema podatkov za kazalec: september 2015
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 2008-2012. Podatki se obnovijo enkrat letno za celotno obdobje.

EU-15 se je s Kjotskim protokolom obvezala, da bo v obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na izhodiščno leto. EU-27 nima določenega skupnega cilja kot ga ima EU-15, niti izhodiščnega leta. 12 držav članic EU-15 je izbralo izhodiščno leto za pline CO2, CH4 in N2O leto 1990 in za fluorirane pline leto 1995, medtem ko so Avstrija, Francija in Italija za flourirane pline izbrale leto 1990. Vrednost izpustov toplogrednih plinov EU-15 za izhodiščno leto je seštevek izpustov F-plinov v letu 1995 za 12 držav članic in v letu 1990 za Avstrijo, Francijo in Italijo. Izhodiščno leto EU-15 vključuje tudi izpuste iz krčenja gozdov za Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo. Izhodiščno leto za posamezne države je različno, saj so države z ekonomijo v tranziciji lahko izbrale zanje najbolj ugodno leto - npr. leto, ko so bili izpusti iz neučinkovite in kasneje propadle težke industrije najvišji. Ciper in Malta po Kjotskem protokolu nimata določenih ciljev.

Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način, saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij. Povprečne vrednosti atmosferskega CO2, je Evropska agencija za okolje povzela iz organizacije NOAA. Povprečne vrednosti za druge pline temeljijo na številkah AGAGE. Sevalni indeksi se izračunajo z enačbo in metodo po IPCC, ki temeljijo na opazovanih koncentracijah sevalne učinkovitosti za CO2, CH4, NO2 ter ozon. Za izračun vseh toplogrednih plinov, ter želenega zmanjšanja so dodali še meritve vodne pare, spremembe v albedu, neposredne učinke aerosolov.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES).
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: podatki so točni.
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Viri in literatura

  1. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013: Register emisijskih kuponov. Poročila o izpolnitvi obveznosti. (27.8.2014)
  2. CDIAC (2013a); Index of monthly data
  3. CDIAC (2013b);Index of monthly data
  4. EEA, 2014: The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2012 and inventory report 2014.(25.8.2014).
  5. IPCC (2007); Climate Change 2007: The Physical Science Basis. (eds.) Solomon S, Qin D, Manning M, Chen Z, Marquis M, Averyt K, Tignor MMB & Miller HL,. Working Group 1 Contribution to the Fourth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC). Technical Summary and Chapter 10 (Global Climate Projections)
  6. IPCC (2013); Climate Change 2013: The Physical Science Basis. Working Group 1 Contribution to the Fifth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC). Technical Summary and Chapter 2.
  7. Izvedbeni Sklep Komisije št. 634/2013/ES o prilagoditvi dodeljenih letnih emisij za države članice za obdobje 2013 do 2020 v skladu z Odločbo št 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta
  8. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012: Nacionalni energetski program. (9.9.2013).
  9. Uredba št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov in poročanju o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami na nacionalni ravni in ravni Unije ter o razveljavitvi Sklepa št. 280/2004/ES. (29. 8. 2014).
  10. Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. (9.9.2013).
  11. Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2012. (9.9.2013).
  12. Vlada RS, 2008. Nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
  13. Vlada RS, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.
  14. WMO (2002) Scientific Assessment of Ozone Depletion: 2002, Global Ozone Research and Monitoring Project–Report No. 47, World Meteorological Organization), Geneva, Switzerland

 


TWITTER