KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2010 (glede na leto 2009) nekoliko zvišali in sicer za 2,4 % v EU-27, za 2,1 % v EU-15 in zgolj za 0,3 % v Sloveniji. Porast v EU je posledica gospodarske rasti in hladnejše zime, ki je podaljšala ogrevalno sezono in s tem rabo energije. Po zadnjih podatkih za leto 2010 (19.522 Gg ekvivalenta CO2). Slovenija presega po Kjotu dovoljeno vrednost izpustov (18.726 kiloton ekv. CO2), vendar namerava doseči Kjotski cilj z uveljavitvijo ponorov (v višini 1.320 kiloton CO2 letno).


Kazalec prikazuje gibanje skupne količine izpustov toplogrednih plinov, glavne kategorije virov izpustov v Sloveniji ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-27).

Med toplogredne pline uvrščamo ogljikov dioksid (CO2 ), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6) ter CFC-spojine (fluorokloroogljikovodike), HCFC-spojine (hidroklorofluoroogljikovodike) in ozon. Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se izračunavajo za naslednje kategorije virov: promet, energetika industrijski procesi, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo, odpadki, drugo. Posebno kategorijo predstavljajo raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva.


Grafi

Slika PS03-1: Gibanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 1990-2010 za Slovenijo, EU-15 in države EU glede na izhodiščno leto posamezne države (podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
Viri: 

EEA Technical Report 2/2011, Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2010 and inventory report 2012; EEA greenhouse gas data viewer, Evropska agencija za okolje, 2012; Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2012

Prikaži podatke
izhod. leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998
Avstrija Tg CO2 ekviv. 79 78 82 75 75 76 80 83 82 82
Belgija Tg CO2 ekviv. 146 143 145 144 143 149 151 154 146 152
Danska Tg CO2 ekviv. 69 69 79 73 75 79 76 89 79 75
Finska Tg CO2 ekviv. 71 70 68 67 69 74 71 77 75 72
Francija Tg CO2 ekviv. 564 559 582 573 548 544 555 572 567 582
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1232 1246 1200 1151 1141 1122 1117 1136 1100 1074
Grčija Tg CO2 ekviv. 107 105 105 106 105 108 110 113 118 123
Irska Tg CO2 ekviv. 56 55 56 56 56 58 59 61 62 65
Italija Tg CO2 ekviv. 517 519 521 518 512 505 532 526 532 543
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 13 13 13 13 13 12 10 10 9 9
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 213 212 217 215 220 220 223 231 225 226
Portugalska Tg CO2 ekviv. 60 60 62 66 65 66 70 68 71 76
Španija Tg CO2 ekviv. 290 283 291 298 286 303 314 307 329 339
Švedska Tg CO2 ekviv. 72 73 73 73 73 75 74 78 73 74
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 776 764 771 748 727 715 706 727 701 699
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4266 4249 4265 4176 4109 4106 4149 4233 4171 4190
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 133 114 92 85 83 80 82 81 77 71
Ciper Tg CO2 ekviv. / 6 7 7 8 9 10 10 10 9
Češka Tg CO2 ekviv. 194 196 182 165 159 149 150 154 152 145
Estonija Tg CO2 ekviv. 43 41 38 28 21 22 20 21 20 19
Madžarska Tg CO2 ekviv. 115 97 90 81 81 80 79 81 79 79
Latvija Tg CO2 ekviv. 26 27 25 20 16 14 13 13 12 12
Litva Tg CO2 ekviv. 49 49 51 30 24 23 22 23 23 24
Malta Tg CO2 ekviv. / 2 2 2 2 2 2 2 2 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 563 457 448 433 434 430 433 446 438 409
Romunija Tg CO2 ekviv. 278 253 206 180 175 173 181 183 170 153
Slovaška Tg CO2 ekviv. 72 72 64 58 54 51 53 53 53 53
Slovenija Tg CO2 ekviv. 20 18 17 17 17 18 18 19 19 19
države EU-27 Tg CO2 ekviv. / 5583 5485 5283 5184 5158 5213 5321 5227 5185
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 104 95 95 97 101 105 104 104
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 100 99 98 102 103 106 100 104
Danska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 114 105 109 115 110 128 114 109
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 96 94 97 105 100 108 106 101
Francija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 103 102 97 96 98 101 101 103
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 100 101 97 93 93 91 91 92 89 87
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 98 99 98 101 103 106 110 115
Irska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 101 101 101 104 106 109 112 117
Italija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 100 99 98 103 102 103 105
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 100 97 102 100 101 94 77 77 72 65
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 102 101 103 103 105 109 106 106
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 103 110 108 110 117 113 118 126
Španija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 100 103 99 104 108 106 113 117
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 100 101 101 101 101 104 103 109 102 102
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 100 98 99 96 94 92 91 94 90 90
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 100 100 100 98 96 96 97 99 98 98
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 100 86 69 64 62 60 61 61 58 54
Češka indeks (izhod. leto = 100) 100 101 94 85 82 77 77 80 78 74
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 100 96 88 65 50 52 47 49 48 44
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 100 84 78 70 70 70 68 70 69 68
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 100 102 95 76 62 54 49 49 47 45
Litva indeks (izhod. leto = 100) 100 100 103 61 49 46 44 47 46 48
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 100 81 79 77 77 76 77 79 78 73
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 100 91 74 65 63 62 65 66 61 55
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 100 100 88 81 74 71 74 74 74 73
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 100 91 85 85 86 86 91 94 96 94
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80 80 84 86 92 91 93 90 87 87
Belgija Tg CO2 ekviv. 145 146 145 144 146 147 144 139 134 137
Danska Tg CO2 ekviv. 73 68 70 69 74 68 64 72 67 64
Finska Tg CO2 ekviv. 71 69 74 77 85 80 69 80 78 70
Francija Tg CO2 ekviv. 569 565 565 557 564 563 567 552 542 537
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1040 1039 1054 1033 1031 1019 997 999 977 976
Grčija Tg CO2 ekviv. 123 127 128 128 132 132 136 132 135 131
Irska Tg CO2 ekviv. 66 68 70 68 68 68 69 69 68 68
Italija Tg CO2 ekviv. 549 552 558 559 574 577 575 564 556 542
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 9 10 10 11 11 13 13 13 12 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 214 213 215 214 215 217 211 207 206 205
Portugalska Tg CO2 ekviv. 84 82 83 88 83 85 87 82 79 78
Španija Tg CO2 ekviv. 367 381 382 398 405 421 435 427 436 404
Švedska Tg CO2 ekviv. 70 69 70 70 71 70 67 67 66 64
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 668 670 675 654 659 659 654 650 640 626
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4129 4139 4183 4156 4209 4212 4180 4142 4083 3999
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 64 63 66 63 68 66 66 67 71 69
Ciper Tg CO2 ekviv. 10 10 10 10 11 11 11 11 11 11
Češka Tg CO2 ekviv. 136 146 146 141 145 146 146 148 149 144
Estonija Tg CO2 ekviv. 18 17 18 17 19 19 19 18 21 20
Madžarska Tg CO2 ekviv. 79 77 79 77 80 79 79 78 76 73
Latvija Tg CO2 ekviv. 11 10 11 11 11 11 11 12 12 12
Litva Tg CO2 ekviv. 21 19 20 21 21 22 23 23 25 24
Malta Tg CO2 ekviv. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 399 385 382 368 381 385 389 405 407 401
Romunija Tg CO2 ekviv. 136 141 143 147 153 151 149 153 150 147
Slovaška Tg CO2 ekviv. 51 49 52 52 52 52 51 51 49 50
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19 19 20 20 20 20 20 21 21 21
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 5075 5078 5131 5086 5172 5178 5149 5132 5079 4974
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 102 102 107 109 116 116 117 114 111 110
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 100 99 101 101 99 95 92 94
Danska indeks (izhod. leto = 100) 105 98 101 100 107 98 92 103 97 92
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 98 105 108 119 113 97 112 110 99
Francija indeks (izhod. leto = 100) 101 100 100 99 100 100 101 98 96 95
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 84 84 86 84 84 83 81 81 79 79
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 115 119 120 119 123 123 127 124 126 123
Irska indeks (izhod. leto = 100) 119 122 126 123 123 122 125 124 123 122
Italija indeks (izhod. leto = 100) 106 107 108 108 111 112 111 109 108 105
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 68 73 77 82 86 96 98 97 93 91
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 101 101 102 99 97 96 96
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 140 137 138 146 137 141 144 136 131 129
Španija indeks (izhod. leto = 100) 127 131 132 137 140 145 150 147 151 139
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 98 96 97 98 98 97 93 93 91 88
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 86 86 87 84 85 85 84 84 82 81
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 97 97 98 97 99 99 98 97 96 94
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 48 47 50 47 51 50 50 51 53 52
Češka indeks (izhod. leto = 100) 70 75 75 73 74 75 75 76 77 74
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 41 40 41 40 44 45 44 42 50 46
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 68 67 69 67 69 68 69 67 66 64
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 42 40 42 42 42 43 43 45 47 45
Litva indeks (izhod. leto = 100) 42 39 41 42 42 44 46 47 51 49
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 71 68 68 65 68 68 69 72 72 71
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 49 51 51 53 55 54 54 55 54 53
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 71 68 73 72 73 72 71 71 68 70
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 91 92 97 98 97 98 100 101 102 105
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
2009 2010 cilj EU-15
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80 85
Belgija Tg CO2 ekviv. 125 132
Danska Tg CO2 ekviv. 61 61
Finska Tg CO2 ekviv. 66 75
Francija Tg CO2 ekviv. 515 522
Nemčija Tg CO2 ekviv. 912 937
Grčija Tg CO2 ekviv. 125 118
Irska Tg CO2 ekviv. 62 61
Italija Tg CO2 ekviv. 492 501
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 12 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 199 210
Portugalska Tg CO2 ekviv. 74 71
Španija Tg CO2 ekviv. 366 356
Švedska Tg CO2 ekviv. 60 66
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 572 590
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 3719 3798
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 59 61
Ciper Tg CO2 ekviv. 11 11
Češka Tg CO2 ekviv. 135 139
Estonija Tg CO2 ekviv. 16 21
Madžarska Tg CO2 ekviv. 67 68
Latvija Tg CO2 ekviv. 11 12
Litva Tg CO2 ekviv. 20 21
Malta Tg CO2 ekviv. 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 382 401
Romunija Tg CO2 ekviv. 123 121
Slovaška Tg CO2 ekviv. 44 46
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19 20
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 4610 4721
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 101 107
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 86 91
Danska indeks (izhod. leto = 100) 88 88
Finska indeks (izhod. leto = 100) 93 105
Francija indeks (izhod. leto = 100) 91 93
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 74 76
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 117 111
Irska indeks (izhod. leto = 100) 111 110
Italija indeks (izhod. leto = 100) 95 97
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 87 92
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 93 99
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 124 117
Španija indeks (izhod. leto = 100) 126 123
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 83 92
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 74 76
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 87 89
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 44 46
Češka indeks (izhod. leto = 100) 69 72
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 38 48
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 58 59
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 42 47
Litva indeks (izhod. leto = 100) 40 42
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 68 71
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 44 44
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 61 64
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 96 96
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 92
Slika PS03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov v Sloveniji
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2012.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16282 16357 15793 15515 15456 14796 13785 13702 14069 14205
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2376 2187 2177 2160 2164 2132 2053 2132 2072 2064
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1370 1392 1408 1351 1293 1271 1189 1282 1187 1215
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 326 287 328 230 261 268 313 117 117 117
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 29 np np np np np np np np np
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 286 276 318 220 250 257 303 107 106 105
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 12 10 10 10 11 10 10 10 11 11
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20222 19706 19256 19174 18466 17340 17233 17444 17600
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
CO2 1000 t CO2 ekviv. 15027 15696 16007 15744 15117 15226 16140 16288 16042 16391
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2056 2018 2023 2057 2032 2127 2096 2185 2152 2155
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1230 1234 1261 1275 1272 1307 1282 1299 1250 1198
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 151 145 154 146 151 162 173 199 230 250
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 32 30 35 31 29 41 52 66 93 111
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 106 102 105 102 105 106 106 116 119 120
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 13 13 14 13 16 16 16 17 18 18
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18465 19093 19445 19222 18572 18823 19691 19971 19674 19993
2005 2006 2007 2008 2009 2010
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16688 16877 17008 17974 16047 16122
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2165 2188 2193 2075 2035 2036
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1207 1221 1226 1156 1167 1135
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 285 297 286 226 220 229
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 133 154 177 188 196 199
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 133 125 91 21 7 14
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 19 18 18 17 16 17
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20344 20583 20712 21431 19469 19522
Slika PS03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih v Sloveniji
Viri: 

Arhiv TGP, Agencija RS za okolje, april 2012.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
promet 1000 t CO2 ekviv. 2008 2040 2332 2512 2545 2749 2597 2679 3097 3419
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6729 6729 6376 6459 6565 6265 5345 5867 5645 5255
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1328 1317 1342 1319 1313 1318 1198 933 796 953
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 4406 4404 3902 3674 3446 3119 3057 2663 2503 2665
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2366 2363 2384 1976 2027 1808 2126 1886 2368 2275
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2334 2219 2251 2197 2143 2141 2008 2185 2045 2059
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 566 491 502 512 526 532 531 524 538 543
drugo 1000 t CO2 ekviv. 618 659 618 606 610 535 477 497 453 431
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20222 19706 19256 19174 18466 17340 17233 17444 17600
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
promet 1000 t CO2 ekviv. 3757 4350 4412 3806 3618 3763 3891 3896 4030 4171
energetika 1000 t CO2 ekviv. 5627 5237 5650 5885 5194 5498 6203 6452 6184 6314
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1002 998 1028 1012 1032 1063 1133 1148 1227 1271
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2615 2478 2220 2286 2297 2269 2211 2244 2158 2276
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2437 3060 3131 3161 3376 3051 3123 2980 2900 2836
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2047 1999 2002 2050 2032 2137 2109 2179 2085 1992
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 549 555 567 583 605 623 635 647 657 701
drugo 1000 t CO2 ekviv. 431 416 436 439 418 420 386 425 432 433
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18465 19093 19445 19222 18572 18823 19691 19971 19674 19993
2005 2006 2007 2008 2009 2010
promet 1000 t CO2 ekviv. 4442 4652 5227 6152 5337 5272
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6325 6379 6596 6388 6091 6219
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1373 1433 1447 1327 973 971
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2486 2593 2346 2305 1918 1900
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2583 2358 1912 2277 2187 2228
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2006 2023 2078 1965 1996 1963
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 713 729 692 619 575 577
drugo 1000 t CO2 ekviv. 416 415 413 397 393 392
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20344 20583 20712 21431 19469 19522
Slika PS03-4: Pregled ukrepov za doseganje ciljev iz Kjotskega protokola
Viri: 

Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP-1), Ministrstvo RS za okolje in prostor, julij 2009.


Cilji

8-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008–2012 glede na vrednost v izhodiščnem letu, to je na vrednost 20.354,042 kiloton CO2 ekvivalenta, med drugim z dosego naslednjih področnih ciljev:
• 12 % delež obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci do leta 2010,
• 25 % delež obnovljivih virov energije pri oskrbi s toploto do leta 2010,
• 33,6 % delež električne energije iz obnovljivih virov do leta 2010,
• 7,5 % delež biogoriv v prometu do leta 2015,
• 9 % kumulativni prihranek končne energije v obdobju 2008–2016,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v industriji in storitvenem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v stavbah do leta 2010 glede na leto 2004,
• 15 % povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju do leta 2010 glede na leto 2004,
• 10 % povečanje učinkovitosti rabe energije v prometu do leta 2010 glede na leto 2004,
• podvojitev deleža električne energije iz soproizvodnje z 800 GWh v letu 2000 na 1.600 GWh v letu 2010.


Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2010 (glede na leto 2009) povečali za 2,4 % v EU-27, za 2,1 % v EU-15 in zgolj za 0,3 % v Sloveniji. Porast v EU je posledica gospodarske rasti in hladnejše zime, ki je vplivala na podaljšanje ogrevalne sezone. Kljub povečanemu povpraševanju po energiji v Evropi porast izpustov toplogrednih plinov ni bil velik, predvsem zaradi opuščanja rabe premoga in prehoda na zemeljski plin ter povečane proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije. (EEA, 2012)

V Sloveniji je k povečanju izpustov največ prispevala večja poraba premoga v termoelektrarnah ter večja poraba fosilnih goriv v gospodinjstvih. Raba goriv v drugih sektorjih, vključno s cestnim prometom, je bila manjša kot leto poprej. To velja tudi za sektor kmetijstva, medtem, ko so bili izpusti toplogrednih plinov iz odpadkov in industrijskih procesov približno tolikšni kot v letu 2009.

Skupni izpusti toplogrednih plinov so v Sloveniji leta 2010 dosegli vrednost 19.522 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO224) in N2O v letu 1986 ter F-plinov v letu 1995, kar znaša 20.354,042 Gg CO22

Kljub temu, da se skupni izpusti TGP v primerjavi z izhodiščnim letom (1986) niso veliko spremenili, se je precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 158 %, so se v obdobju 1986 - 2010 povečali izpusti iz cestnega prometa. Zaradi cestnega prometa so se celotni izpusti TGP v letu 2007 in 2008 večali za več kot odstotek letno, v letu 2009 pa so se znižali zaradi svetovne gospodarske krize in upada tovornega prometa. Upad se je v letu 2010 še nadaljeval. Opazno zmanjšanje izpustov v primerjavi z izhodiščnim letom pa že vrsto let beležimo v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu. Prispevek tega sektorja k skupnim izpustom se je iz 22 % v izhodiščnem letu znižal na 10 % v letu 2010. Za izpuste iz ostalih sektorjev ne beležimo tako velikih sprememb. Nekoliko nižji so izpusti iz kmetijstva kot posledica zmanjšanja števila glav živine zaradi intenziviranja živinoreje. Glede na izhodiščno leto so izpusti zaradi ravnanj z odpadki še vedno nekoliko višji (1,8 %), k čemur so predvsem prispevali izpusti iz odlagališč komunalnih odpadkov. Kljub uspešnemu izvajanju ukrepov na tem področju, saj se je v zadnjih letih izrazito zmanjšala količina odloženih biorazgradljivih odpadkov, hkrati pa se je povečal zajem odlagališčnega plina, se izpusti le počasi nižajo. To je posledica narave procesa, saj k izpustom prispevajo odpadki, odloženi na odlagališča iz daljšega časovnega obdobja (več deset let).

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2010 kar 82,6 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Sledi metan (10,4 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (5,8 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni (1,2 %). Zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov pri rabi in proizvodnji energije je bil leta 2007 sprejet Energetski zakon, izdelan pa je tudi Nacionalni energetski program (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012), osnutek naslednjega pa je že šel skozi javno obravnavo in je v procesu dopolnjevanja (2012). Oba predvidevata trajnostno naravnan razvoj energetike in povečanje učinkovite rabe energije iz obnovljivih virov energije. Osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP 2011) vsebuje pet scenarijev razvoja slovenske energetike. Vsi predvidevajo jedrsko opcijo s podaljšanjem življenjske dobe krške nuklearke ali z gradnjo drugega bloka. Trije predvidevajo izgradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6), dva pa sta brez TEŠ 6.

Ukrepe, ki jih je Slovenija sprejela za potrebe doseganja ciljev Kjotskega protokola povzema spodnja preglednica (Slika PS03-4). V letu 2005 je začel delovati tudi najpomembnejši Kjotski mehanizem, ki ga prištevamo med dodatne ukrepe. Gre za trgovanje z izpusti. V sistem trgovanja je bilo v letu 2012 vključenih 88 upravljavcev naprav iz Slovenije (ARSO, 2012). Trgovanje z izpusti TGP je bilo sicer v EU uvedeno v letu 2005, na svetovni ravni pa se njegova uvedba zahteva v obdobju 2008–2012. Med dodatne ukrepe štejemo na področju prometnega sektorja tudi izvajanje ukrepov iz Resolucije o prometni politiki za preusmeritev tranzita s cest na železnice.

V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2010 so bili -8.576 kiloton CO2 . V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC lahko države, pogodbenice Kjotskega protokola del svojih obveznosti zmanjšanja izpustov TGP dosežejo s povečanjem ponora CO2 , ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu 1986. To dovoljenje omejuje slovenske ponore v gozdarstvu, ki jih bomo lahko uveljavljali v ta namen, na največ 1.320 kt CO2.


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, Tajda Mekinda Majaron.

Datum zajema podatkov za kazalec: november 2011

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih toplogrednih plinov so predstavljeni za obdobje 1986-2010. Osvežujejo se letno. Zadnji podatki se nanašajo na obdobje izpred dveh let in so na voljo v mesecu aprilu tekočega leta.
Podatke izražamo v kiloton ekv. CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Izpusti iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva država lahko uporablja za potrebe zmanjšanja skupnih izpustov toplogrednih plinov. Običajno so ti izpusti bistveno večji od tistih, ki se jih, po sklepu Konference pogodbenic UNFCCC prizna posamezni državi za zmanjšanje celotnih izpustov.

Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni od Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki iz emisijskega trgovanja in iz ravnanja s trdnimi odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj kadar je to potrebno.
Slovenska ratifikacija Kjotskega protokola zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto (1986). Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O (didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - fluorirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani ogljikovodiki in SF6 - žveplov heksafluorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 1996, 2000). Glede na pomen vira in razpoložljive podatke so bili uporabljeni različni pristopi (Tier) v okviru metodologije IPCC. Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert III. Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Za izračun izpustov CH4 pri prenosu zemeljskega plina so bili uporabljeni podatki podjetja, ki upravlja prenosno omrežje. Izgube pri distribuciji so bile ocenjene na podlagi dolžine posameznih vrst plinovodov glede na vrsto cevi ob uporabi specifičnih izgub na enoto dolžine, kot so bile navedene v nemškem poročilu Konferenci pogodbenic, kar je smiselno glede na raven vzdrževanja in majhno povprečno starost plinovodnega omrežja. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev. V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. Izpusti pri N2O zaradi odpadnih vod so bili določeni glede na porabo beljakovin v prehrani ljudi, ki se po ocenah v obravnavanem obdobju ni spreminjala.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe)
Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 9 %, v letu 2009 pa 7,0 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir: Podatki za EU-15 ter EU-27 so povzeti iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolje, št. 2/2011 (EEA, 2012a) ter iz baze Evropske agencije za okolje Greenhouse gas data viewer.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: junij 2012

Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2008. Evropske evidence izpustov toplogrednih plinov se izračunajo kot vsota izpustov vseh držav članic in se prikazujejo posebej za EU-15 in posebej za EU-27. Podatki se obnovijo enkrat letno za celotno obdobje 1990-2009.

EU-15 se je s Kjotskim protokolom obvezala, da bo v obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na bazno leto. EU-27 nima določenega skupnega cilja enako kot EU-15, niti izhodiščnega leta. 12 držav članic EU-15 je izbralo izhodiščno leto za pline CO2, CH4 in N2O leto 1990 in za fluorirane pline leto 1995, medtem ko so Avstrija, Francija in Italija za flourirane pline izbrale leto 1990. Vrednost izpustov toplogrednih plinov EU-15 za izhodiščno leto je seštevek izpustov F-plinov v letu 1995 za 12 držav članic in v letu 1990 za Avstrijo, Francijo in Italijo. Izhodiščno leto EU-15 vključuje tudi izpuste iz krčenja gozdov za Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo. Izhodiščno leto za posamezne države je različno, saj so države izbrale zanje najbolj ugodno leto - npr. leto, ko so bili izpusti iz neučinkovite in kasneje propadle težke industrije najvišji. Ciper in Malta po Kjotskem protokolu nimata določenih ciljev.

Izhodiščna leta za nove države članice EU:

Vrednost izpustov za izhodiščno leto je določeno z mednarodnim dogovorom in se ne spreminja, medtem ko se izpusti za posamezna leta lahko spreminjajo za nazaj zaradi sprotnega dopolnjevanja evidenc toplogrednih plinov in metodologije izračunavanja izpustov.

Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Viri in literatura

ARSO, 2012: Register emisijskih kuponov. Poročila o izpolnitvi obveznosti.Povzeto po URL:http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/Register%20emisijskih%20kuponov/Javno%20dostopna%20poro%C4%8Dila/ (5.6.2012)

EEA, 2012: Greenhouse gas emission trends (CSI 010) - Assessment published Mar 2009. European Environment Agency, 2012. Povzeto po URL: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/greenhouse-gas-emission-trends/greenhouse-gas-emission-trends-assessment-3 (5.6.2012)

EEA, 2012a: Annual European Union greenhouse gas inventory 1990–2010 and inventory report 2012. Povzeto po URL: http://www.eea.europa.eu/publications/european-union-greenhouse-gas-inventory-2012 (5.6.2012)

Greenhouse gas data viewer. Povzeto po URL: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/data/data-viewers/greenhouse-gases-viewer (5.6.2012)

Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe. Povzeto po URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005D0166:SL:HTML (5. 6. 2012)

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012: Nacionalni energetski program. Povzeto po URL: Za dostop klikni tukaj (5.6.2012)

Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2012. Povzeto po URL: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_STRA32.html (5.6.2012)


TWITTER