KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Izpusti toplogrednih plinov so se v letu 2011 (glede na leto 2010) v večini evropskih držav močno znižali in sicer za 3,3 % in kar za 4,2% v EU-15, medtem ko so bili Sloveniji za 0,1 % višji. Glavni vzrok za nižje izpuste v EU je v manjši porabi goriv za proizvodnjo elektrike in toplote zaradi modernizacije kurilnih naprav in milejše zime. Ta je vplivala tudi na nižje izpuste v komercialnih sektorjih in gospodinjstvih. K povečanju izpustov v Sloveniji je največ prispeval promet, izpusti so se povečali kar za 8,2 % glede na leto 2010. Glede na izhodiščno leto (1986) so ti višji kar za 190 %. Po zadnjih podatkih za leto 2011 (19.509 Gg ekvivalneta CO2 ) Slovenija presega po Kjotu dovoljeno vrednost izpustov (18.726 kiloton ekv. CO2 ), vendar namerava doseči Kjotski cilj z uveljavitvijo ponorov (v višini 1.320 kiloton CO2 letno).


Kazalec prikazuje gibanje izpustov toplogrednih plinov, glavnih virov izpustov v Sloveniji ter primerjavo z državami Evropske unije (EU-27).

Med toplogredne pline uvrščamo ogljikov dioksid (CO2 ), metan (CH4), di-dušikov oksid (N2O), F-pline, kot so delno fluorirani ogljikovodiki (HFC), popolno fluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6) ter CFC-spojine (fluorokloroogljikovodike), HCFC-spojine (hidroklorofluoroogljikovodike) in ozon. Izpuste toplogrednih plinov izračunavamo v skladu z IPCC metodologijo, ki omogoča mednarodno primerljivost podatkov. Izpusti se računajo za naslednje vire, kot so promet, energetika, industrijski procesi, goriva v industriji, goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi, kmetijstvo, odpadki.  Posebno kategorijo predstavljajo raba in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. 


Grafi

Slika PS03-1: Gibanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 1990-2011 za Slovenijo, EU-15 in države EU glede na izhodiščno leto posamezne države (podatki ne vključujejo rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva)
Viri: 

Greenhouse gas data viewer, Evropska agencija za okolje, 2012; Nacionalne evidence toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, april 2013.

Prikaži podatke
izhod. leto 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998
Avstrija Tg CO2 ekviv. 79 78 82 75 75 76 80 83 82 82
Belgija Tg CO2 ekviv. 146 143 145 144 143 149 151 154 146 152
Danska Tg CO2 ekviv. 69 69 79 73 75 79 76 89 79 75
Finska Tg CO2 ekviv. 71 70 68 67 69 74 71 77 75 72
Francija Tg CO2 ekviv. 564 556 571 570 545 541 552 566 562 577
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1232 1246 1200 1151 1141 1122 1117 1136 1100 1074
Grčija Tg CO2 ekviv. 107 105 105 106 105 108 110 113 118 123
Irska Tg CO2 ekviv. 56 55 56 56 56 58 59 61 62 65
Italija Tg CO2 ekviv. 517 519 521 518 512 505 532 526 532 543
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 13 13 13 13 13 12 10 10 9 9
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 213 212 217 215 220 220 223 231 225 226
Portugalska Tg CO2 ekviv. 60 60 62 66 65 66 70 68 71 76
Španija Tg CO2 ekviv. 290 283 291 298 286 303 314 307 329 339
Švedska Tg CO2 ekviv. 72 73 73 73 73 75 74 78 73 74
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 776 767 774 751 730 717 709 730 704 703
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4266 4254 4270 4281 4114 4111 4145 4231 4169 4187
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 133 114 92 85 83 80 82 81 77 71
Ciper Tg CO2 ekviv. / 6 6 6 7 7 7 7 8 9
Češka Tg CO2 ekviv. 194 196 182 165 159 149 150 154 152 145
Estonija Tg CO2 ekviv. 43 41 38 28 21 22 20 21 20 19
Madžarska Tg CO2 ekviv. 115 97 90 81 81 80 79 81 79 79
Latvija Tg CO2 ekviv. 26 27 25 20 16 14 13 13 12 12
Litva Tg CO2 ekviv. 49 49 51 30 24 23 22 23 23 24
Malta Tg CO2 ekviv. / 2 2 2 2 2 2 2 2 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 563 457 448 433 434 430 433 446 438 409
Romunija Tg CO2 ekviv. 278 256 206 180 175 173 180 183 170 153
Slovaška Tg CO2 ekviv. 72 72 64 58 54 51 53 53 53 53
Slovenija Tg CO2 ekviv. 20 18 17 17 17 18 18 19 19 19
države EU-27 Tg CO2 ekviv. / 5586 5481 5280 5180 5150 5201 5321 5218 5176
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 104 95 95 97 101 105 104 104
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 100 99 98 102 103 106 100 104
Danska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 114 105 109 115 110 128 114 109
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 96 94 97 105 100 108 106 101
Francija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 101 101 97 96 98 100 100 102
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 100 101 97 93 93 91 91 92 89 87
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 98 99 98 101 103 106 110 115
Irska indeks (izhod. leto = 100) 100 99 101 101 101 104 106 109 112 117
Italija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 100 99 98 103 102 103 105
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 100 97 102 100 101 94 77 77 72 65
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 102 101 103 103 105 109 106 106
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 103 110 108 110 117 113 118 126
Španija indeks (izhod. leto = 100) 100 98 100 103 99 104 108 106 113 117
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 100 101 101 101 101 104 103 109 102 102
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 100 99 100 97 94 92 91 94 91 91
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 100 100 100 100 96 96 97 99 98 98
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 100 86 69 64 62 60 61 61 58 54
Češka indeks (izhod. leto = 100) 100 101 94 85 82 77 77 80 78 74
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 100 96 88 65 50 52 47 49 48 44
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 100 84 78 70 70 70 68 70 69 68
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 100 102 95 76 62 54 49 49 47 45
Litva indeks (izhod. leto = 100) 100 100 103 61 49 46 44 47 46 48
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 100 81 79 77 77 76 77 79 78 73
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 100 92 74 65 63 62 65 66 61 55
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 100 100 88 81 74 71 74 74 74 73
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 100 91 85 85 86 86 91 94 96 94
države EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 100 100 98 96 98 99 101 102 98 99
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
cilj EU-27 indeks (izhod. leto = 100)
1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80 80 84 86 92 91 93 90 87 87
Belgija Tg CO2 ekviv. 145 146 145 144 146 147 144 139 134 137
Danska Tg CO2 ekviv. 73 68 70 69 74 68 64 72 67 64
Finska Tg CO2 ekviv. 71 69 74 77 85 80 69 80 78 70
Francija Tg CO2 ekviv. 563 559 559 550 557 554 558 546 536 531
Nemčija Tg CO2 ekviv. 1040 1039 1054 1033 1031 1019 997 999 977 976
Grčija Tg CO2 ekviv. 123 127 128 128 132 132 136 132 135 131
Irska Tg CO2 ekviv. 66 68 70 68 68 68 69 69 68 68
Italija Tg CO2 ekviv. 549 552 558 559 574 577 575 564 556 542
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 9 10 10 11 11 13 13 13 12 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 214 213 215 214 215 217 211 207 206 205
Portugalska Tg CO2 ekviv. 84 82 83 88 83 85 87 82 79 78
Španija Tg CO2 ekviv. 367 381 382 398 405 421 433 424 432 399
Švedska Tg CO2 ekviv. 70 69 70 70 71 70 67 67 66 64
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 672 674 679 658 663 663 658 654 644 630
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 4126 4137 4178 4150 4202 4205 4173 4138 4075 3989
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 64 63 66 63 68 66 66 67 71 69
Ciper Tg CO2 ekviv. 9 9 9 9 9 9 9 10 10 10
Češka Tg CO2 ekviv. 136 146 146 141 145 146 146 148 149 144
Estonija Tg CO2 ekviv. 18 17 18 17 19 19 19 18 21 20
Madžarska Tg CO2 ekviv. 79 77 79 77 80 79 79 78 76 73
Latvija Tg CO2 ekviv. 11 10 11 11 11 11 11 12 12 12
Litva Tg CO2 ekviv. 21 19 20 21 21 22 23 23 25 24
Malta Tg CO2 ekviv. 3 3 3 3 3 3 3 3 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 399 385 382 368 381 385 389 405 407 401
Romunija Tg CO2 ekviv. 136 138 141 145 151 149 147 151 148 144
Slovaška Tg CO2 ekviv. 51 49 52 52 52 52 51 51 49 50
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19 19 20 20 20 20 20 21 21 21
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 5066 5069 5125 5097 5163 5169 5135 5122 5065 4959
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 102 102 107 109 116 116 117 114 111 110
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 100 100 100 99 101 101 99 95 92 94
Danska indeks (izhod. leto = 100) 105 98 101 100 107 98 92 103 97 92
Finska indeks (izhod. leto = 100) 100 98 105 108 119 113 97 112 110 99
Francija indeks (izhod. leto = 100) 100 99 99 98 99 98 99 97 95 94
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 84 84 86 84 84 83 81 81 79 79
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 115 119 120 119 123 123 127 124 126 123
Irska indeks (izhod. leto = 100) 119 122 126 123 123 122 125 124 123 122
Italija indeks (izhod. leto = 100) 106 107 108 108 111 112 111 109 108 105
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 68 73 77 82 86 96 98 97 93 91
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 100 100 101 101 101 102 99 97 96 96
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 140 137 138 146 137 141 144 136 131 129
Španija indeks (izhod. leto = 100) 127 131 132 137 140 145 149 146 149 138
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 98 96 97 98 98 97 93 93 91 88
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 87 87 87 85 85 85 85 84 83 81
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 97 97 98 97 99 99 98 97 96 94
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 48 47 50 47 51 50 50 51 53 52
Češka indeks (izhod. leto = 100) 70 75 75 73 74 75 75 76 77 74
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 41 40 41 40 44 45 44 42 50 46
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 68 67 69 67 69 68 69 67 66 64
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 42 40 42 42 42 43 43 45 47 45
Litva indeks (izhod. leto = 100) 42 39 41 42 42 44 46 47 51 49
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 71 68 68 65 68 68 69 72 72 71
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 49 50 51 52 54 54 53 54 53 52
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 71 68 73 72 73 72 71 71 68 70
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 91 92 97 98 97 98 100 101 102 105
države EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 98 100 101 99 101 100 99 100 99 98
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100)
cilj EU-27 indeks (izhod. leto = 100)
2009 2010 2011 cilj 2008-2012 cilj 2020
Avstrija Tg CO2 ekviv. 80 85 83
Belgija Tg CO2 ekviv. 125 132 120
Danska Tg CO2 ekviv. 61 61 56
Finska Tg CO2 ekviv. 66 75 67
Francija Tg CO2 ekviv. 508 514 486
Nemčija Tg CO2 ekviv. 912 944 917
Grčija Tg CO2 ekviv. 125 117 115
Irska Tg CO2 ekviv. 62 61 58
Italija Tg CO2 ekviv. 492 500 489
Luksemburg Tg CO2 ekviv. 12 12 12
Nizozemska Tg CO2 ekviv. 199 209 194
Portugalska Tg CO2 ekviv. 74 71 70
Španija Tg CO2 ekviv. 363 349 351
Švedska Tg CO2 ekviv. 60 65 61
Združeno kraljestvo Tg CO2 ekviv. 577 594 553
države EU-15 Tg CO2 ekviv. 3710 3790 3631
Bolgarija Tg CO2 ekviv. 59 60 66
Ciper Tg CO2 ekviv. 10 9 9
Češka Tg CO2 ekviv. 135 137 134
Estonija Tg CO2 ekviv. 16 20 21
Madžarska Tg CO2 ekviv. 67 68 66
Latvija Tg CO2 ekviv. 11 12 12
Litva Tg CO2 ekviv. 20 21 22
Malta Tg CO2 ekviv. 3 3 3
Poljska Tg CO2 ekviv. 382 403 402
Romunija Tg CO2 ekviv. 122 119 123
Slovaška Tg CO2 ekviv. 44 46 45
Slovenija Tg CO2 ekviv. 19 20 20
države EU-27 Tg CO2 ekviv. 4598 4709 4553
Avstrija indeks (izhod. leto = 100) 101 107 105
Belgija indeks (izhod. leto = 100) 86 91 82
Danska indeks (izhod. leto = 100) 88 88 81
Finska indeks (izhod. leto = 100) 93 105 94
Francija indeks (izhod. leto = 100) 90 91 86
Nemčija indeks (izhod. leto = 100) 74 77 74
Grčija indeks (izhod. leto = 100) 117 109 107
Irska indeks (izhod. leto = 100) 111 110 103
Italija indeks (izhod. leto = 100) 95 97 95
Luksemburg indeks (izhod. leto = 100) 87 92 92
Nizozemska indeks (izhod. leto = 100) 93 98 91
Portugalska indeks (izhod. leto = 100) 124 117 116
Španija indeks (izhod. leto = 100) 125 120 121
Švedska indeks (izhod. leto = 100) 83 90 85
Združeno kraljestvo indeks (izhod. leto = 100) 74 77 71
države EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 87 89 85
Bolgarija indeks (izhod. leto = 100) 44 45 50
Češka indeks (izhod. leto = 100) 69 71 69
Estonija indeks (izhod. leto = 100) 38 47 49
Madžarska indeks (izhod. leto = 100) 58 59 57
Latvija indeks (izhod. leto = 100) 42 47 44
Litva indeks (izhod. leto = 100) 40 42 44
Poljska indeks (izhod. leto = 100) 68 72 71
Romunija indeks (izhod. leto = 100) 44 43 44
Slovaška indeks (izhod. leto = 100) 61 64 63
Slovenija indeks (izhod. leto = 100) 96 96 96
države EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 93 102 97
cilj EU-15 indeks (izhod. leto = 100) 92
cilj EU-27 indeks (izhod. leto = 100) 80
Slika PS03-2: Izpusti toplogrednih plinov po glavnih kategorijah plinov v Sloveniji
Viri: 

Nacionalne evidence toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, april 2013.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16282 16356 15791 15512 15451 14792 13780 13691 14054 14189
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2174 2163 2146 2150 2118 2040 2118 2057 2050 2043
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1388 1403 1346 1288 1265 1184 1276 1211 1271 1325
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 326 287 328 230 261 268 313 117 117 117
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 29 np np np np np np np np np
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 286 276 318 220 250 257 303 107 106 105
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 12 10 10 10 11 10 10 10 11 11
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20204 19685 19234 19151 18443 17317 17202 17440 17626
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
CO2 1000 t CO2 ekviv. 15011 15678 15991 15731 15104 15213 16125 16276 16035 16392
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2004 2011 2046 2022 2118 2087 2177 2145 2138 2139
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1375 1406 1395 1387 1426 1397 1285 1236 1184 1191
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 151 145 154 146 151 162 173 199 230 250
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 32 30 35 31 29 41 52 66 93 111
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 106 102 105 102 105 106 106 116 119 120
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 13 13 14 13 16 16 16 17 18 18
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18529 19203 19561 19318 18664 18920 19783 19937 19646 19964
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
CO2 1000 t CO2 ekviv. 16694 16892 17029 17999 16061 16136 16178
CH4 1000 t CO2 ekviv. 2160 2165 2043 2007 1998 1966 2036
N2O 1000 t CO2 ekviv. 1206 1210 1139 1139 1110 1103 1135
F-plini 1000 t CO2 ekviv. 285 297 286 226 219 238 262
- HFC 1000 t CO2 ekviv. 133 154 177 188 196 207 217
- PFC 1000 t CO2 ekviv. 133 125 91 21 7 14 29
- SF6 1000 t CO2 ekviv. 19 18 18 17 16 17 17
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20309 20554 20690 21406 19427 19482 19509
Slika PS03-3: Letni izpusti toplogrednih plinov po sektorjih v Sloveniji v obdobju 1986-2011
Viri: 

Nacionalne evidence toplogrednih plinov, Agencija RS za okolje, april 2013.

Prikaži podatke
izhodiščno leto 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994
promet 1000 t CO2 ekviv. 2008 2025 2315 2494 2525 2730 2577 2652 3096 3448
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6729 6729 6376 6459 6565 6265 5345 5867 5645 5255
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1328 1317 1342 1319 1313 1318 1198 933 796 953
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 4406 4404 3902 3674 3446 3119 3057 2663 2503 2665
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2366 2367 2387 1979 2030 1811 2129 1889 2370 2277
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2334 2211 2243 2190 2136 2134 2002 2179 2039 2053
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 566 491 502 512 526 532 531 524 538 543
drugo 1000 t CO2 ekviv. 618 659 618 606 610 535 477 497 453 431
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20354 20204 19685 19234 19151 18443 17317 17202 17440 17626
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
promet 1000 t CO2 ekviv. 3824 4463 4530 3905 3712 3862 3984 3864 4004 4153
energetika 1000 t CO2 ekviv. 5627 5237 5650 5885 5194 5498 6203 6452 6184 6314
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1002 998 1028 1012 1032 1063 1133 1148 1227 1271
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2615 2478 2220 2286 2297 2269 2211 2244 2158 2276
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2439 3062 3133 3163 3378 3053 3125 2982 2903 2838
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2042 1994 1997 2045 2028 2133 2106 2175 2082 1988
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 549 555 567 583 605 623 635 647 657 690
drugo 1000 t CO2 ekviv. 431 416 436 439 418 420 386 425 432 433
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 18529 19203 19561 19318 18664 18920 19783 19937 19646 19964
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
promet 1000 t CO2 ekviv. 4428 4647 5229 6158 5325 5265 5699
energetika 1000 t CO2 ekviv. 6325 6379 6596 6388 6087 6214 6259
industrijski procesi 1000 t CO2 ekviv. 1373 1433 1446 1327 972 980 1014
goriva v industriji 1000 t CO2 ekviv. 2486 2593 2346 2305 1918 1900 1704
goriva v gospodinjstvih in komercialni rabi 1000 t CO2 ekviv. 2585 2360 1915 2277 2186 2226 1954
kmetijstvo 1000 t CO2 ekviv. 2003 2020 2076 1963 1995 1955 1901
odpadki 1000 t CO2 ekviv. 692 706 669 591 551 550 562
drugo 1000 t CO2 ekviv. 416 415 413 397 393 392 417
skupaj 1000 t CO2 ekviv. 20309 20554 20690 21406 19427 19482 19509

Cilji

V skladu s podpisom Kjotskega protokola mora Slovenija v obdobju 2008-2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na vrednost iz leta 1986. V skladu z odločbo št. 406/2009 mora vsaka država članica do leta 2020 omejiti izpuste toplogrednih plinov najmanj za odstotek, določen za to državo članico glede na svoje izpuste iz leta 2005. Slovenija ima tako lahko izpuste za 4 % višje od izpustov leta 2005.

Slika PS3-4: Cilji izpustov TGP do leta 2020

DRŽAVE

Cilj po Kjoto 2008-2012

Cilji do 2020 

Avstrija

-13 %

 -

Belgija

-7,50 %

-15 %

Bolgarija

-8 %

20 %

Hrvaška

-5 %

-16 %

Češka

-8 %

9 %

Ciper

 -

-5 %

Danska

-21 %

-20 %

Estonija

-8 %

11 %

Finska

0 %

-16 %

Francija

0 %

-14 %

Nemčija

-21 %

-14 %

Grčija

25 %

-4 %

Mandžarska

-6 %

10 %

Islandija

-10 %

 -

Irska

13 %

-20 %

Italija

-6,50 %

-13 %

Latvija

-8 %

17 %

Lihtenštajn

-8 %

 -

Litva

-8 %

15 %

Luksemburg

-28 %

-20 %

Malta

 -

5 %

Nizozemska

-6 %

-16 %

Norvaška

1 %

 -

Poljska

-6 %

14 %

Portugalska

27 %

1 %

Romunija

-8 %

19 %

Slovaška

-8 %

13 %

Slovenija

-8 %

4 %

Španija

15 %

-10 %

Švedska

4 %

-17 %

Turčija

 -

 -

Združeno kraljevstvo

-12,50 %

-16 %

EU-15 (države članice pred 2004)

-8 %

 - 


Izpusti toplogrednih plinov (TGP) so se v letu 2011 (glede na leto 2010) v večini evropskih držav znižali in sicer za 3,3 % v EU-27 in kar za 4,2 % v EU-15, medtem, ko so bili v Sloveniji za 0,1 % višji. Glavni vzrok za nižje izpuste je v manjši porabi goriv v proizvodnji elektrike in toplote zaradi modernizacije naprav in milejše zime. Ta je vplivala tudi na nižje izpuste v komercialnih sektorjih in gospodinjstvih.

K povečanju izpustov v Sloveniji je največ prispeval promet, izpusti so se povečali kar za 8,2 % glede na leto 2010. V precej  manjši meri so vplivali nekoliko povečani izpusti iz termoelektrarn, tehnoloških procesov in odpadkov. Najbolj izrazito znižanje izpustov je bilo opaženo v sektorju rabe goriv v gospodinjstvih in komercialnem sektorju, kar je posledica milejše zime, kot je bila v letu 2010. Precej so se znižali tudi izpusti  iz rabe goriv v industriji.

Skupni izpusti toplogrednih plinov so v Sloveniji leta 2011 dosegli vrednost 19.509 Gg (gigagram= 1000 ton ali kiloton) ekvivalenta CO2. To je 4,2 % pod vrednostjo v izhodiščnem letu. Za vse podpisnice Kjotskega protokola je bila količina izpustov v izhodiščnem letu (1986) dokončno določena leta 2007 in je ne moremo več spreminjati. Za Slovenijo se skupna količina izpustov v izhodiščnem letu izračuna kot vsota izpustov CO2, CH4 in N2O v letu 1986 ter F-plinov v letu 1995, kar znaša 20.354,042 Gg CO2 ekv.  V skladu z obveznostjo iz Kjotskega protokola, ki zahteva 8 % zmanjšanja izpustov, tako povprečni izpusti v obdobju 2008-2012 v Sloveniji ne bi smeli presegati vrednosti 18.725,719 kt CO2 ekv. V skladu z Odločbo št. 406/2009 mora Slovenija do leta 2020 doseči vrednost, ki bo za 4 % višja od vrednosti v letu 2005.

Kljub temu, da se skupni izpusti TGP v primerjavi z izhodiščnim letom (1986) niso veliko spremenili, se je precej spremenila njihova porazdelitev po sektorjih. Najbolj, za kar 190 %, so se v obdobju 1986 - 2011 povečali izpusti iz cestnega prometa. Zaradi cestnega prometa so se celotni izpusti TGP v letu 2007 in 2008 večali za več kot odstotek letno, v letu 2009 pa so se znižali zaradi svetovne gospodarske krize in upada tovornega prometa. Upad se je v letu 2010 še nadaljeval, v letu 2011 pa je opazen porast za 8,4% glede na preteklo leto. Opazno zmanjšanje izpustov v primerjavi z izhodiščnim letom pa že vrsto let beležimo v sektorju raba goriv v industriji in gradbeništvu. Prispevek tega sektorja k skupnim izpustom se je iz 22 % v izhodiščnem letu znižal na 9 % v letu 2011. Za izpuste iz ostalih sektorjev ne beležimo tako velikih sprememb. Nekoliko nižji so izpusti iz kmetijstva kot posledica zmanjšanja števila glav živine zaradi intenziviranja živinoreje in boljšega ravnanja z gnojem v prašičereji. Glede na izhodiščno leto so izpusti zaradi ravnanj z odpadki še vedno višji (14,6 %), k čemur so predvsem prispevali izpusti iz odlagališč komunalnih odpadkov. Kljub uspešnemu izvajanju ukrepov na tem področju, saj se je v zadnjih letih izrazito zmanjšala količina odloženih biorazgradljivih odpadkov, hkrati pa se je povečal zajem odlagališčnega plina, se izpusti le počasi nižajo. To je posledica narave procesa, saj k izpustom prispevajo odpadki, odloženi na odlagališča iz daljšega časovnega obdobja (več deset let).

V skupnem deležu izpustov TGP ima v Sloveniji največji prispevek CO2 (v letu 2011 kar 82,9 %). CO2 nastaja predvsem pri zgorevanju goriva. Sledi metan (10,1 %), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, ter didušikov oksid (5,6 %), ki prav tako nastaja v kmetijstvu. Opazni so tudi izpusti didušikovega oksida iz cestnega prometa. Izpusti F-plinov, med katere sodijo fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC) in žveplov heksafluorid (SF6), so zelo majhni (1,1 %). Zaradi visokega toplogrednega učinka njihov prispevek k segrevanju ozračja ni zanemarljiv.

Za doseganje obveznosti iz Kjotskega protokola in za 20% znižanje izpustov TGP je Slovenija uvedla številne ukrepe, s pomočjo katerih bo mogoče doseči predpisano vrednost. Večina ukrepov je opisanih v Operativnem programu zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2012.  V pripravi je tudi nov Operativni program za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov 2013-2020.  Poleg omenjenih dokumentov v podporo zmanjšanju izpustov TGP razpolagamo tudi z Nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016 (Vlada RS, 2008) ter Akcijskim načrtom za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 (Vlada, 2010). Na nivoju EU obstaja tudi Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050(Evropska Komisija, 2011).

V Sloveniji prekrivajo gozdovi več kakor 58 % površine in so pomemben vir zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Izračunani ponori zaradi spremembe rabe tal in gozdarstva so precejšnji; leta 2010 so bili -9.619 kiloton CO2 . V skladu s sklepom Konference pogodbenic UNFCCC lahko države, pogodbenice Kjotskega protokola del svojih obveznosti zmanjšanja izpustov TGP dosežejo s povečanjem ponora CO2 , ki je posledica neposrednih človekovih dejavnosti v gozdarstvu in ravnanju z zemljišči po izhodiščnem letu 1986. To dovoljenje omejuje slovenske ponore v gozdarstvu, ki jih bomo lahko uveljavljali v ta namen, na največ 1.320 kt CO2.  


Cilji so povzeti po: Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in Kjoto protokol.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Evidenca izpustov toplogrednih plinov, Arhiv TGP, Agencija RS za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje
Datum zajema podatkov za kazalec: marec 2013
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki o izpustih toplogrednih plinov so predstavljeni za obdobje 1986-2011. Osvežujejo se letno. Zadnji podatki se nanašajo na obdobje izpred dveh let in so na voljo v mesecu aprilu tekočega leta. Podatke izražamo v kiloton ekv. CO2 in sicer z ali brez upoštevanja izpustov iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva. Izpusti iz rabe in spremembe rabe zemljišč in gozdarstva država lahko uporablja za potrebe zmanjšanja skupnih izpustov toplogrednih plinov. Običajno so ti izpusti bistveno večji od tistih, ki se jih, po sklepu Konference pogodbenic UNFCCC prizna posamezni državi za zmanjšanje celotnih izpustov.
Metodologija obravnavanja podatkov: Večina vhodnih podatkov za izračun izpustov je bila pridobljena iz baze SURS (Statistični urad Republike Slovenije). Ti podatki so predvsem podatki o porabi goriv in pripadajoče kalorične vrednosti ter podatki iz kmetijstva (število živali, količina pridelka in poraba gnojil). Podatki o voznem parku in o prevoženih kilometrih za izračun izpustov iz cestnega prometa so bili pridobljeni preko Ministrstva za notranje zadeve in Direkcije RS za ceste. Ostali vhodni podatki so bili pridobljeni iz podatkovnih baz na ARSO. To so predvsem podatki iz emisijskega trgovanja in iz ravnanja s trdnimi odpadki. V manjši meri so bili podatki pridobljeni tudi na osnovi individualnih dogovorov s proizvajalci oziroma porabniki. Podatki se zbirajo vsakoletno in se posodobijo tudi za leta nazaj, kadar je to potrebno.
Slovenska ratifikacija Kjotskega protokola zahteva 8 odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v obdobju 2008-2012 glede na izhodiščno leto (1986). Skladno z mednarodnimi dogovori se za izpuste v izhodiščnem letu šteje seštevek izpustov CO2 (ogljikov dioksid), CH4 (metan) in N2O (didušikov oksid) leta 1986 in izpustov F-plinov (HFC - fluorirani ogljikovodiki, PFC - perfluorirani ogljikovodiki in SF6 - žveplov heksafluorid) v letu 1995. Izpusti v izhodiščnem letu so bili določeni glede na stanje v evidencah izpustov julija 2007.
Izpusti toplogrednih plinov se izračunavajo po metodologiji IPCC, razviti v okviru Konvencije ZN o spremembi podnebja. Evidence izpustov toplogrednih plinov so bile pripravljene na podlagi IPCC metodologije (IPCC 1996, 2000). Glede na pomen vira in razpoložljive podatke so bili uporabljeni različni pristopi (Tier) v okviru metodologije IPCC. Za oceno izpustov iz porabe goriv so bili za izpuste CO2 iz domačega lignita in iz zemeljskega plina uporabljeni nacionalni emisijski faktorji, pri ostalih gorivih pa večinoma privzeti emisijski faktorji IPCC. Izpusti iz cestnega prometa so bili izračunani z uporabo modela Copert III[NK1] . Pri ubežnih izpustih CO2 v energetiki so bili upoštevani izpusti, sproščeni pri razžvepljevanju dimnih plinov v termoelektrarnah. Izračunani so bili na podlagi podatkov o porabi karbonata. Emisijski faktorji za ubežne izpuste CO2 in CH4 v rudarstvu so bili določeni na podlagi meritev v slovenskih premogovnikih. Za izračun izpustov CH4 pri prenosu zemeljskega plina so bili uporabljeni podatki podjetja, ki upravlja prenosno omrežje. Izgube pri distribuciji so bile ocenjene na podlagi dolžine posameznih vrst plinovodov glede na vrsto cevi ob uporabi specifičnih izgub na enoto dolžine, kot so bile navedene v nemškem poročilu Konferenci pogodbenic, kar je smiselno glede na raven vzdrževanja in majhno povprečno starost plinovodnega omrežja. Izpusti pri industrijskih procesih so bili večinoma določeni na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili direktno od proizvajalcev ali iz emisijskega trgovanja in z uporabo nacionalnih emisijskih faktorjev. V kmetijstvu so bili posebej natančno določeni izpusti metana zaradi črevesne fermentacije pri govedu. Pri izpustih zaradi ravnanja z gnojem je bil uporabljen natančnejši pristop pri prašičereji in govedoreji. Pri reji drugih živali, ki pomenijo le manjši delež pri izpustih metana, je bil uporabljen pristop Tier 1. Pri izpustih N2O so bili pri ravnanju z gnojem in pri posrednih izpustih zaradi gnojenja z živinskimi gnojili uporabljeni vhodni podatki, pridobljeni pri oceni izpustov metana. Pri izpustih N2O so bili uporabljeni privzeti faktorji IPCC, ki določajo pretvorbo dušika v N2O. Izpusti metana pri ravnanju s trdnimi odpadki so bili določeni z uporabo metode prvega reda, ki upošteva časovno dinamiko sproščanja metana. Izpusti pri N2O zaradi odpadnih vod so bili določeni glede na porabo beljakovin v prehrani ljudi, ki se po ocenah v obravnavanem obdobju ni spreminjala.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe)
Slabost: Izračuni izpustov iz sektorjev porabe goriv in deloma tudi industrijskih procesov so precej natančni, ocene iz kmetijstva in odpadkov pa so zaradi same narave procesa precej manj zanesljive. Skupna nezanesljivost izračunov izpustov toplogrednih plinov brez rabe tal, spremembe rabe tal in gozdarstva je bila v izhodiščnem letu 1986 9 %, v letu 2011 pa 6,7 %.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Podatki za Evropo

Izvorna baza podatkov oz. vir:Podatki za EU-15 ter EU-27 so povzeti iz tehničnega poročila Evropske agencije za okolje, št. 2/2011 (EEA, 2012a) ter iz baze Evropske agencije za okolje Greenhouse gas data viewer.
Skrbnik podatkov: Evropska agencija za okolje (European Environment Agency – EEA)
Datum zajema podatkov za kazalec: april 2013
Metodologija in pogostost zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1990-2011. Evropske evidence izpustov toplogrednih plinov se izračunajo kot vsota izpustov vseh držav članic in se prikazujejo posebej za EU-15 in posebej za EU-27. Podatki se obnovijo enkrat letno za celotno obdobje.

EU-15 se je s Kjotskim protokolom obvezala, da bo v obdobju 2008-2012 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na bazno leto. EU-27 nima določenega skupnega cilja enako kot EU-15, niti izhodiščnega leta. 12 držav članic EU-15 je izbralo izhodiščno leto za pline CO2, CH4 in N2O leto 1990 in za fluorirane pline leto 1995, medtem ko so Avstrija, Francija in Italija za flourirane pline izbrale leto 1990. Vrednost izpustov toplogrednih plinov EU-15 za izhodiščno leto je seštevek izpustov F-plinov v letu 1995 za 12 držav članic in v letu 1990 za Avstrijo, Francijo in Italijo. Izhodiščno leto EU-15 vključuje tudi izpuste iz krčenja gozdov za Nizozemsko, Portugalsko in Združeno kraljestvo. Izhodiščno leto za posamezne države je različno, saj so države izbrale zanje najbolj ugodno leto - npr. leto, ko so bili izpusti iz neučinkovite in kasneje propadle težke industrije najvišji. Ciper in Malta po Kjotskem protokolu nimata določenih ciljev.

Slika PS3-5: Izhodiščna leta za nove države članice EU

Vrednost izpustov za izhodiščno leto je določeno z mednarodnim dogovorom in se ne spreminja, medtem, ko se izpusti za posamezna leta lahko spreminjajo za nazaj zaradi sprotnega dopolnjevanja evidenc toplogrednih plinov in metodologije izračunavanja izpustov.
Metodologija obravnavanja podatkov: Izpusti toplogrednih plinov se v vsaki državi članici izračunavajo na podoben način, saj morajo za izračune vse uporabljati eno izmed IPCC metodologij.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
Prednosti: Podatki o izpustih TGP so preračunani v skladu z enotno IPCC metodologijo in so zato mednarodno primerljivi. Pravilnost izračunov in primernost uporabe podatkov nadzira Sekretariat konvencije z letnimi revizijami poročil držav članic kot tudi poročila Skupnosti. Podatkovni tok je usklajen z zahtevami Konvencije ZN o podnebnih spremembah, Kjotskega protokola in pripadajoče evropske zakonodaje (Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Arhivski podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije TGP so na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1.

Viri in literatura

  1. Agencija Republike Slovenije za okolje, 2012: Register emisijskih kuponov. Poročila o izpolnitvi obveznosti. Povzeto po URL: http://www.arso.gov.si/podnebne%20spremembe/Register%20emisijskih%20kuponov/Javno%20dostopna%20poro%C4%8Dila/ (23.4.2013)
  2. EEA, 2008. Kjotski protokol. Povzeto po URL: http://www.eea.europa.eu/data-and-maps/indicators/greenhouse-gas-emission-trends (9.9.2013).
  3. EEA, 2013: The draft 'Annual European Union greenhouse gas inventory 1990-2011 and inventory report 2013. Povzeto po URL: http://unfccc.int/national_reports/annex_i_ghg_inventories/national_inventories_submissions/items/7383.php (23.4.2013).
  4. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, 2012: Nacionalni energetski program. Povzeto po URL: http://www.energetika-portal.si/dokumenti/strateski-razvojni-dokumenti/nacionalni-energetski-program (9.9.2013).
  5. Odločba št. 280/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje izpustov toplogrednih plinov Skupnosti in o izvajanju Kjotskega protokola in Odločbe Komisije 2005/166/ES o določitvi pravil za izvajanje prej navedene odločbe. Povzeto po URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:32005D0166:SL:HTML (5. 6. 2012).
  6. Odločba št. 406/2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Povzeto po URL: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF (9.9.2013).
  7. Operativni program zmanjševanja toplogrednih plinov do leta 2012.  Povzeto po URL: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_STRA32.html (9.9.2013).
  8. Vlada RS, 2008. Nacionalni akcijski načrtom za energetsko učinkovitost za obdobje 2008-2016.
  9. Vlada, 2010. Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020.

TWITTER