KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Emisije TGP še vedno naraščajo, vendar z nižjo stopnjo kot leta 2005. Leta 2006 so bile za 2,7 % višje od ciljnih emisij v obdobju 2008-2012 z upoštevanjem ponorov. Leta 2006 so se emisije povečale tako v energetiki, na račun višjih emisij iz prometa in industrije, medtem ko so se emisije iz široke rabe občutno zmanjšale, v transformacijah pa so bile praktično enake kot leta 2005, kot iz ne-energetskih virov, kjer je k višjim emisijam prispevala rast emisij v industrijskih procesih ter kmetijstvu, emisije iz odpadkov pa so se prvič po letu 1993 zmanjšale.
Analiza izvajanja Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do leta 2012 je pokazala, da se 6 ukrepov od 26 izvaja nezadovoljivo (vsi v prometu, tehnološka prenova termoelektrarn ter spodbujanje soproizvodnje v industriji), 4 pa delno zadovoljivo.


Kazalec prikazuje pretekle emisije toplogrednih plinov in ciljne emisije v obdobju 2008-2012 po Kjotskem protokolu ter analizira gibanje emisij.

Emisije posameznih toplogrednih plinov so izračunane na podlagi statističnih podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).

Skupne emisije TGP so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310, SF6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent emisij CO2 (CO2 ekv).

Pri emisijah CO2 emisije iz zgorevanja lesne biomase niso vključene.

Emisije iz energetike (CRF 1) vključujejo emisije iz zgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na emisije iz transformacij (CRF 1.A.1), emisije iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), emisije iz prometa (CRF 1.A.3) in emisije iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo emisije iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg emisij iz zgorevanja goriv v energetiko sodijo tudi ubežne emisije (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne emisije iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne emisije iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2). Transformacije v tekstu poleg emisij iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne emisije (CRF 1.B).

Ne-energetski viri emisij TGP vključujejo emisije iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajete emisije iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, ter emisije iz rabe in proizvodnje F-plinov, emisije iz kmetijstva (CRF 4), kjer so zajete emisije iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter emisije iz rabe umetnih gnojil, emisije iz odpadkov (CRF 6), kjer so zajete emisije iz odlagališč odpadkov ter iz sežigalnic odpadkov, in emisije iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3).

Vir podatka za projekcijo emisij za obdobje 2008-2012 je Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (MOP, 2006).

Znanstveni izsledki kažejo, da obstaja povezava med emisijami toplogrednih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plini) in temperaturo ozračja. Ker se količina toplogrednih plinov antropogenega izvora v atmosferi, zaradi naraščajočih emisij zlasti zaradi energetske rabe goriv, intenzivno povečuje, obstaja velika verjetnost za porast temperature v prihodnosti. To bi imelo velik vpliv na življenje na Zemlji. Zato je bila na mednarodni ravni sprožena akcija, cilj katere je znižanje emisij toplogrednih plinov (TGP) na vrednosti, ki bi imele »sprejemljiv« vpliv na podnebje. Kjotski protokol določa emisije za obdobje 2008-2012 glede na emisije v baznem letu, ki so za Slovenijo definirane kot vsota emisij CO2, CH4 in N2O leta 1986 in F-plinov leta 1995. Na 12. zasedanju Konference pogodbenic leta 2006 so se začela pogajanja o novih ciljih za obdobje po letu 2012. Vodilno vlogo je prevzela Evropska unija, ki je v letu 2007 sprejela cilj 20 oz. 30 % znižanje emisij TGP leta 2020 glede na bazno leto.


Grafi

Slika EN01-1: Deleži različnih sektorjev v emisijah TGP za leto 2006
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
Transformacije + Ubežne emisije Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Promet Druga področja (Široka raba) Industrijski procesi Uporaba topil in drugih izdelkov Kmetijstvo Odpadki
2006 [Gg CO2 ekv] 6843 2589 4797 2344 1243 44 2029 702
2006 % 33.2 12.6 23.3 11.4 6 0.2 9.9 3.4
Slika EN01-2: Emisije TGP po sektorjih v baznem letu, v obdobju 1986-2006, ciljne emisije po Kjotskem protokolu ter ciljni tirnici brez ponorov in ob upoštevanju ponorov
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008;
Ministrstvo za okolje in prostor, 2008.

Prikaži podatke
Transformacije + Ubežne emisije Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Promet Druga področja (Široka raba) Industrijski procesi Uporaba topil in drugih izdelkov Kmetijstvo Odpadki
1986 [Gg CO2 ekv] 7265 4406 2008 2366 1288 82 2334 566
1987 [Gg CO2 ekv] 6897 3904 2292 2481 1314 72 2364 575
1988 [Gg CO2 ekv] 6971 3676 2470 2030 1289 63 2306 584
1989 [Gg CO2 ekv] 7084 3449 2502 2093 1282 53 2249 594
1990 [Gg CO2 ekv] 6725 3125 2708 1809 1292 43 2243 592
1991 [Gg CO2 ekv] 5778 3074 2560 2127 1178 37 2085 577
1992 [Gg CO2 ekv] 6354 2680 2635 1887 1024 28 2274 551
1993 [Gg CO2 ekv] 6235 2513 3041 2367 899 20 2128 547
1994 [Gg CO2 ekv] 5682 2678 3365 2274 1082 19 2133 546
1995 [Gg CO2 ekv] 6032 2628 3711 2435 1109 17 2117 542
1996 [Gg CO2 ekv] 5734 2460 4312 3058 1067 19 2049 539
1997 [Gg CO2 ekv] 6156 2220 4380 3130 1038 19 2042 563
1998 [Gg CO2 ekv] 6382 2286 3797 3160 983 28 2087 572
1999 [Gg CO2 ekv] 5654 2298 3636 3375 950 32 2066 587
2000 [Gg CO2 ekv] 5923 2269 3791 3049 970 43 2162 596
2001 [Gg CO2 ekv] 6667 2211 3939 3120 1017 36 2127 599
2002 [Gg CO2 ekv] 6875 2244 3965 2977 1031 37 2183 611
2003 [Gg CO2 ekv] 6652 2158 4108 2891 1112 33 2092 614
2004 [Gg CO2 ekv] 6778 2289 4259 2828 1148 39 1999 643
2005 [Gg CO2 ekv] 6838 2488 4542 2585 1222 43 2021 651
2006 [Gg CO2 ekv] 6843 2589 4797 2344 1243 44 2029 702
Slika EN01-3: Povprečne letne spremembe emisij TGP
Viri: 

Institut Jožef Stefan, 2008; Podatki: Agencija Republike Slovenije za okolje, 2008.

Prikaži podatke
ENERGETIKA Transformacije
+ Ubežne emisije
Industrija in gradbeništvo
(energetska raba goriv)
Promet Druga področja
(Široka raba)
NE-ENERGETSKI VIRI Industrijski procesi Uporaba topil in drugih izdelkov Kmetijstvo Odpadki
1986-2006 % 0.15 -0.3 -2.62 4.39 -0.05 -0.3 -0.18 -3.04 -0.7 1.08
2000-2006 % 1.59 2.43 2.22 3.81 -4.29 0.72 4.21 0.55 -1.05 0.69
2004-2005 % 1.86 0.89 8.66 6.63 -8.57 1.92 5.24 10.38 0.36 0.47
2005-2006 % 0.56 0.07 4.08 4.99 -9.33 0.78 2.82 1.92 1.17 -3.74
SKUPNE EMISIJE TGP
1986-2006 % 0.06
2000-2006 % 1.42
2004-2005 % 1.87
2005-2006 % 0.6

Cilji

Cilj Slovenije glede zmanjšanja emisij TGP je po Kjotskem protokolu 8 % nižje emisije v obdobju 2008-2012 glede na bazne emisije (CO2, N2O, CH4 leta 1986 in F-plini leta 1995). Bazne emisije so bile dokončno določene leta 2006 v poročilu UNFCCC in znašajo 20.354 kt CO2 ekv. Slovenija bo pri doseganju cilja uporabila dovoljeno kvoto zaradi povečanja ponorov, ki znaša 1.320 kt CO2, torej dejanske povprečne emisije obdobja 2008-2012 ne smejo preseči 20.046 kt CO2 ekv. Marca 2007 so voditelji držav članic EU-25 sprejeli zavezo za zmanjšanje emisij TGP za 20 % oziroma 30 % do leta 2020 glede na bazne emisije.


Energetika je v Sloveniji največji vir emisij toplogrednih plinov, saj je leta 2006 predstavljala 80 % vseh emisij TGP. Po letu 1986 so se emisije iz energetike zmanjševale do leta 1992, od takrat pa, če zanemarimo vrh sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma, konstantno naraščajo. Posledica tega je, da so bile le-te leta 2006 3,1 % višje kot leta 1986. Po drugi strani so se emisije iz ne-energetskih virov v obdobju 1986-2006 zmanjšale za 5,9 %. Skupne emisije TGP so bile leta 2006 od emisij leta 1986 višje za 1,24 %, od ciljnih emisij v letih 2008-2012 z upoštevanjem ponorov pa za 2,7 %. Leta 2006 je bil zabeležen porast emisij tako iz energetike kot iz ne-energetskih virov.

Če analiziramo emisije TGP po plinih, se pokaže, da ima v energetiki največji delež ogljikov dioksid (CO2), ki predstavlja 96 % emisij leta 2006. Glavni vir so transformacije, sledi promet. Metan (CH4) predstavlja 2 %, glavni vir je rudarstvo. Didušikov oksid (N2O) prav tako prispeva 2 % emisij, glavni vir je promet, sledi pa mu zgorevanje lesa v široki rabi. Emisije CO2 in N2O so se v obdobju 1986-2006 povečale za 3,9 % oz. 58,4 %. Povečanje emisij CO2 je posledica gospodarske rasti , N2O pa večjega števila avtomobilov s katalitičnimi pretvorniki. Emisije CH4 so se zmanjšale zaradi opuščanja rudarske dejavnosti.

Emisije TGP po energetskih podsektorjih kažejo naslednja gibanja:
• Emisije iz transformacij so se v obdobju 1986-2006 zmanjšale za 5,8 % zlasti zaradi izboljšanja izkoristka termoelektrarn in zmanjšanja rabe tekočih goriv. V obdobju 2000-2006 so se emisije povečale, v letu 2006 je bila rast nižja (0,1 %) od povprečne letne v obdobju 2000-2006 (2,4 %). Rast emisij v zadnjih šestih letih je posledica večanja potreb po električni energiji ob nespremenjeni strukturi termoenergetskega sektorja.
• Emisije iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2006 zmanjšale za 41,3 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih, kar je vplivalo na znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter na porast porabe plinastih goriv. V zadnjih šestih letih so se emisije povečale (povprečna letna rast 2,2 %), zlasti na račun občutnega povečanja emisij v letih 2005 (8,7 %) in 2006 (4,1 %). Rast emisij v zadnjih letih je posledica večje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva – velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona gradbeništva.
• Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so se emisije v obdobju 1986-2006 povečale za 135,9 % (povprečna letna rast 4,4 %). Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa. V zadnjih šestih letih (3,8 %) je bila povprečna letna rast nižja kot v obdobju 1986-2006, vendar so se emisije v letih 2005 in 2006 zopet močno povečale s 6,6 % in 5,0 % letno stopnjo. Zaradi majhnosti Slovenije imajo na emisije iz prometa velik vpliv tudi tranzitni tokovi (zlasti po vstopu v EU) in bencinski turizem (izrazito sredi devetdesetih).
• Zaradi občutnega znižanja emisij v sektorju druga področja oziroma široka raba leta 2006 (za 9,3 %) so bile le-te nižje od emisij leta 1986 za 0,9 %. Sektor vključuje emisije iz gospodinjstev, storitvenega in javnega sektor ter zgorevanje goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Emisije sektorja se znižujejo od leta 1999 zaradi zniževanja rabe tekočih goriv. Občutno zmanjšanje emisij je bilo zabeleženo tudi v letu 2005 (8,6 %).

Analiza gibanja emisij iz ne-energetskih virov pokaže, da so k zmanjšanju v celotnem obdobju prispevali vsi sektorji, razen odpadkov. Nižje emisije so posledica zmanjšanja števila živali (kmetijstvo) ter prestrukturiranja in tehnološkega napredka industrije (industrijski procesi). Povečanje emisij iz odpadkov je posledica večje količine odloženih odpadkov. V zadnji šestih letih so se emisije iz ne-energetskih virov povečale, k čemur je v največji meri prispevalo povečanje emisij v industrijskih procesih zaradi povečanja proizvodnje aluminija, ferozlitin in apna ter povečane rabe HFC zlasti v klimatskih napravah v vozilih. V letu 2006 so bili trendi emisij ravno obratni kot v obdobju 1986-2006, saj so emisije zmanjšale samo iz odpadkov (prvič po letu 1992), v vseh ostalih sektorjih pa so se povečale.

Po znatnem povečanju emisij leta 2005, je bila rast v letu 2006 nižja, vendar je potrebno za dosego cilja emisije zmanjšati. Torej je na tem področju potrebno še veliko več naporov in aktivnejši pristop k zmanjševanju emisij, zlasti za področje energetike. Osnovni dokument za zmanjševanje emisij TGP je Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Ključni ukrepi s katerimi bo doseženo zmanjšanje emisij so:
• Tehnološka prenova termoelektrarn
• Povečanje obsega soproizvodnje v transformacijah, industriji ter tudi mikro-soproizvodnje v široki rabi
• Povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije
• Dvig energetske učinkovitosti v industriji in široki rabi (energetski management, prostovoljni sporazumi, itd.) ter povečanje energetske učinkovitosti v široki rabi (ukrepi na zgradbah in ogrevalnih/hladilnih sistemih, varčni gospodinjski aparati, razsvetljava, itd.)
• Zamenjava goriv z visoko vsebnostjo ogljika (npr. tekoča goriva) z gorivi z nižjo vsebnostjo ogljika (npr. zemeljski plin) ter spodbujanje rabe obnovljivih virov za proizvodnjo toplote
• Spodbujanje javnega potniškega prometa in železniškega tovornega in potniškega prometa
• Spodbujanje rabe biogoriv
• Zelena davčna reforma – okoljske dajatve, trošarine, itd.

Poleg zgoraj navedenih ukrepov ima pomembno mesto tudi trgovanje s pravicami do emisije TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 in je med drugim tudi eden izmed treh kjotskih prožnih mehanizmov.

Slabo izvajanje nekaterih pomembnih inštrumentov, zlasti v sektorju promet, je pokazala tudi Analiza izvajanja Operativnega programa zmanjševanja emisij TGP do leta 2012, ki je bila na Vladi sprejeta 14.10.2008. Od 26 ukrepov zapisanih v OP-TGP je bilo izvajanje 6 ocenjeno kot nezadovoljivo (vsi ukrepi v prometu – spodbujanje javnega prometa, povečanje učinkovitosti vozil, spodbujanje železniškega tovornega prometa, biogoriva, tehnološka prenova TE ter spodbujanje soproizvodnje v industriji), izvajanje 4 pa kot delno zadovoljivo (energetska učinkovitost v široki rabi, ločevanje odpadkov, pašna reja govedi). Ob sprejetju analize je Vlada sprejela tudi sklep s katerim Ministrstvu za okolje in prostor nalaga pripravo programa sprememb in dopolnitev OP-TGP v roku 6 mesecev.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju emisij TGP ne bo zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen cilj zmanjšanja emisij TGP za 20 % glede na bazno leto, če mednarodni dogovor o zmanjšanju emisij ne bo dosežen, in 30 %, če bo mednarodni dogovor dosežen (Evropska Komisija, 2007). Ta cilj je v predlogih direktiv in odločbe, ki so bile predstavljene januarja 2008, za Slovenijo razdeljen na 21 % zmanjšanje emisij zavezancev v sistemu EU-ETS ter 4 % povečanje emisij preostalih virov glede na leto 2005, ob predpostavki, da mora EU zmanjšati emisije za 20 %. Če pride do mednarodnega dogovora bodo cilji temu primerno zahtevnejši.


Podatki za Slovenijo:

Izvorna baza podatkov: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o emisijah TGP, ki so bili 15. aprila poslani UNFCCC in se nahajajo na Central data repository (CDR) pod rubriko Slovenia / konvencije v okviru Združenih narodov / UNFCCC - UN Framework Convention on Climate Change data / UNFCCC - GHG Report 2008 (1986 - 2006 data) (ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj)

Skrbnik podatkov je Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za okolje, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).

Metodologija obdelave podatkov: Skupne emisije TGP so izračunane kot utežena vsota emisij posameznih snovi. Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310, SF6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent emisij CO2 (CO2 ekv). Povprečne letne rasti emisij so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100

Informacije o kakovosti:
o Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.
o Zanesljivost: Zanesljivost podatkov je bila ocenjena za leta 1986, 2002 in 2003. Za absolutne podatke znaša 16 %, 13,1 % in 12 % za trende pa za leti 2002 in 2003 4 % oz 3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene. V letu 2003 je bila zanesljivost podatkov o aktivnostih in emisijskih faktorjev za sektor Transformacije izboljšana zaradi uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve količine porabljenega goriva.
o Ocena (1 = brez večjih težav, 2 = z manjšimi pridržki, 3 = z večjimi pridržki): Primernost: 1; Točnost: 2; Časovna primerljivost: 1; Prostorska primerljivost: 1

Reference:

 MOP, 2006: Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012
 Evropska Komisija, 2007: Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu - Energetska politika za Evropo; 10.1.2007;
 Državni zbor RS, 2002: Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP)
 ARSO, 2008: National inventory report
 MOP, 2008: Poročilo o izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012


TWITTER