KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Raba energije je v letu 2011 prispevala več kot 80 % k skupnim izpustom toplogrednih plinov v Sloveniji. Največji vir izpustov je proizvodnja električne energije in toplote (34 %), sledi promet (28 %). Z uvedbo sistema trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v EU (EU-ETS) so za doseganje kjotskega cilja in ostalih ciljev države za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov pomembni le izpusti virov, ki v sistem EU-ETS niso vključeni. Skupni izpusti teh virov so v prvih štirih letih kjotskega obdobja 2008-2012 nižji za 215 kt CO2 ekv. Največji prispevek ima raba goriv (75 %), znotraj katere je največji vir promet.


Kazalec prikazuje pretekle izpuste toplogrednih plinov (ogljikovega dioksida (CO2), metana (CH4), didušikovega oksida (N2O) in F-plinov). Razdeljeni so na izpuste neenergetskega izvora in izpuste energetskega izvora, ki so podrobneje analizirani. Kazalec prikazuje tudi ciljne izpuste po Kjotskem protokolu v obdobju 2008-2012.

Izpusti energetskega izvora so posledica izgorevanja goriv v proizvodnji električne energije in toplote, predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter gospodinjstvih in storitvah[1]. Poleg teh so upoštevani tudi izpusti, ki ne nastajajo neposredno zaradi izgorevanja goriv, so pa z energijo povezani in sicer t.i. ubežne emisije, ki nastajajo pri pridobivanju premoga (premogovniki), transportu in distribuciji zemeljskega plina ter razžveplanju dimnih plinov iz termoelektrarn.


[1]Sektorji 1.A.1 Oskrba z energijo, 1.A.2 Industrija in gradbeništvo, 1.A.3 Promet in 1.A.4 Druga področja iz evidenc emisij toplogrednih plinov po klasifikaciji CRF (splošni poročevalski format).


Grafi

Slika EN01-1: Izpusti leta 2011 v Sloveniji iz rabe energije po sektorjih in iz ne-energetskih virov
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
Neenergetski viri Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Promet Druga področja (široka raba)
2011 Gg CO2 ekv 3435.3 6714 1704.2 5698.7 1957.1
2011 % 17.6 34.4 8.7 29.2 10
Slika EN01-2: Sprememba izpustov zaradi rabe energije po sektorjih v obdobju 1986-2011
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995
Energetika Gg CO2 ekv 16103 15525.6 15150.1 15122.7 14415.8 13548.2 13558.6 14062.9 14074 14949.3
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 7265 6890 6971.1 7089.5 6724.6 5777.8 6354.4 6092.4 5682.5 6069.3
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 4404 3901.5 3673.6 3445.8 3118.8 3057.4 2662.7 2503.2 2665.4 2615.2
Promet Gg CO2 ekv 2025 2315 2494.1 2525.1 2729.8 2576.8 2651.5 3095.8 3447.6 3824.3
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 2409 2419.2 2011.3 2062.3 1842.6 2136.1 1890 2371.5 2278.5 2440.5
1986=0
Energetika Gg CO2 ekv -518.3 -893.8 -921.2 -1628.1 -2495.7 -2485.3 -1981 -1969.9 -1094.7
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv -374.8 -293.7 -175.3 -540.2 -1486.9 -910.4 -1172.3 -1582.3 -1195.5
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv -504.2 -732.1 -959.8 -1286.9 -1348.3 -1743 -1902.5 -1740.3 -1790.5
Promet Gg CO2 ekv 307.4 486.5 517.5 722.2 569.2 643.9 1088.2 1440 1816.7
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 53.3 -354.5 -303.5 -523.3 -229.7 -475.9 5.6 -87.4 74.6
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005
Energetika Gg CO2 ekv 15666.8 15984 15677.8 15001.6 15095.1 15932.7 15988.3 15715.8 16048.3 16278.9
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 5662.8 6099.9 6321.4 5611.6 5908.9 6609.4 6895.3 6648.6 6777 6777.3
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 2478.5 2219.6 2285.8 2296.7 2268.7 2210.5 2243.8 2157.9 2276.4 2485.5
Promet Gg CO2 ekv 4462.5 4530.3 3904.6 3712.3 3861.7 3984.1 3864.2 4003.5 4153.5 4427.6
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 3063 3134.1 3166.1 3381 3055.9 3128.7 2984.9 2905.8 2841.4 2588.5
1986=0
Energetika Gg CO2 ekv -377.1 -60 -366.1 -1042.4 -948.9 -111.3 -55.7 -328.2 4.3 235
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv -1602 -1164.9 -943.4 -1653.2 -1355.9 -655.4 -369.4 -616.2 -487.8 -487.5
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv -1927.2 -2186 -2119.9 -2109 -2137 -2195.2 -2161.9 -2247.8 -2129.2 -1920.2
Promet Gg CO2 ekv 2454.9 2522.8 1897 1704.7 1854.1 1976.5 1856.6 1995.9 2145.9 2420
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 697.2 768.2 800.2 1015.1 690 762.8 619 540 475.5 222.6
2006 2007 2008 2009 2010 2011
Energetika Gg CO2 ekv 16448.4 16559.7 17585.7 15968.8 16057.6 16074
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv 6843.9 7066.8 6842.5 6536.9 6664.1 6714
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv 2593.5 2346 2304.6 1917.8 1899.6 1704.2
Promet Gg CO2 ekv 4647.4 5228.8 6157.7 5325.4 5265.1 5698.7
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv 2363.6 1918 2280.9 2188.9 2228.8 1957.1
1986=0
Energetika Gg CO2 ekv 404.4 515.7 1541.8 -75.1 13.7 30
Proiz. el.en. in topl. + ubežni izp. Gg CO2 ekv -420.9 -198 -422.3 -727.9 -600.7 -550.8
Ind. in grad. (ener. raba goriv) Gg CO2 ekv -1812.2 -2059.7 -2101.1 -2487.9 -2506.1 -2701.5
Promet Gg CO2 ekv 2639.8 3221.2 4150.1 3317.8 3257.5 3691.1
Druga podr. (široka raba) Gg CO2 ekv -2.3 -447.8 -84.9 -177 -137.1 -408.8
Slika EN01-3: Izpusti v obdobju 2005-2011, razdeljeni na izpuste zavezancev EU-ETS ter vire, ki niso vključeni v EU-ETS, po sektorjih
Viri: 

Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013.

Prikaži podatke
2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011
Dejanski izpusti zavezancev EU-ETS Gg CO2 ekv 8720.6 8842.2 9048.6 8860.1 8067 8129.9 7994.6
Podeljene kvote v državnem načrtu razdelitve za obdobje 2005-2007 in 2008-2012 Gg CO2 ekv 9192.5 8757.3 8311.2 8214.4 8216.1 8209 8209
Razlika med dejanskimi izpusti in kvotami Gg CO2 ekv -472 84.9 737.4 645.7 -149 -79.1 -214.4
Izpusti zaradi rabe energije Gg CO2 ekv 8240.7 8321.8 8250 9504.3 8511.5 8516.5 8598.9
Proizvodnja el. en. in toplote + ubežni izpusti Gg CO2 ekv 365.1 366.6 342.5 305.3 304.2 323.8 377.1
Industrija in gradbeništvo (energetska raba goriv) Gg CO2 ekv 859.5 944.2 760.6 760.4 693 698.8 566.1
Promet Gg CO2 ekv 4427.6 4647.4 5228.8 6157.7 5325.4 5265.1 5698.7
Druga področja (široka raba) Gg CO2 ekv 2588.5 2363.6 1918 2280.9 2188.9 2228.8 1957.1
Neenergetski viri Gg CO2 ekv 3347.3 3390.3 3391.1 3041.8 2848.1 2835.5 2915.8
SKUPAJ ne EU-ETS Gg CO2 ekv 11588 11712.1 11641 12546.1 11359.6 11352 11514.8
Cilj za ne EU-ETS sektor 2008-2012 Gg CO2 ekv 11746.8 11746.8 11746.8 11746.8 11746.8 11746.8 11746.8
Odstopanje od cilja za ne EU-ETS Gg CO2 ekv -158.8 -34.7 -105.8 799.4 -387.2 -394.8 -232
Vsota odstopanj v obdobju 2008-2012 Gg CO2 ekv 799.4 412.2 17.4 -214.6

Cilji

V skladu s podpisom Kjotskega protokola mora Slovenija v obdobju 2008-2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 % glede na vrednost iz leta 1986. V skladu z odločbo št. 406/2009 mora vsaka država članica do leta 2020 omejiti izpuste toplogrednih plinov najmanj za odstotek, določen za to državo članico glede na svoje izpuste iz leta 2005. Slovenija ima tako lahko izpuste za 4 % višje od izpustov leta 2005.


Raba energije je največji vir izpustov toplogrednih plinov, leta 2011 je prispevala 82,4 % vseh izpustov v Sloveniji. V obdobju 1986-1992 so se izpusti toplogrednih plinov energetskega izvora zmanjševali, temu je sledilo, če zanemarimo zmanjšanje po vrhu sredi devetdesetih zaradi bencinskega turizma, dolgo obdobje naraščanja. Posledica tega je, da so bili izpusti leta 2008 kar 9,2 % višji kot leta 1986. Leta 2009 so se občutno zmanjšali, kar lahko v daleč največji meri pripišemo gospodarski krizi, saj so se zlasti zmanjšali izpusti iz prometa ter predelovalnih dejavnosti in gradbeništva. Glede na leto 1986 so bili leta 2009 nižji za 0,5 %, glede na leto prej pa za 9,2 %. Po letu 2009 so izpusti znova nekoliko narasli in znova dosegli raven iz leta 1986. Izpusti iz ne-energetskih virov so se v obdobju 1986-2011 zmanjšali za 20,3 %, kar je vplivalo na to, da so se skupni izpusti zmanjšali za 4,2 % glede na izhodiščno leto.

V izpustih toplogrednih plinov energetskega izvora za leto 2011 ima največji delež CO2 (96,5%), katerega glavni vir je proizvodnja električne energije in toplote, sledi promet. CH4 predstavlja 2,6 %, glavni vir je rudarstvo. N2O prispeva 0,9 %, glavni vir je promet, sledita pa mu izgorevanje premoga v termoelektrarnah in lesa v gospodinjstvih. Izpusti CO2 so se v obdobju 1986-2011 povečali za 1,2 %, izpusti CH4 in N2O pa so se zmanjšali za 31,1 % oz. 14,7 %. Povečanje izpustov CO2 je predvsem posledica povečanja izpustov iz prometa, ki pa je bil delno kompenziran z izrazitim zmanjšanjem izpustov iz industrije in gradbeništva. Izpusti CH4 so se zmanjšali zaradi manjšega izkopa premoga v obeh še delujočih premogovnikih (Velenje in Trbovlje) ter zaprtju ostalih štirih, ki so delovali v letu 1986. izpusti N2O so nižji kljub večjemu številu avtomobilov s katalitičnim pretvornikom, ki vpliva na porast specifičnih emisij N2O, zaradi opuščanja rabe trdnih goriv in zmanjšanja rabe tekočih goriv v traktorjih.

Največji vir izpustov energetskega izvora je proizvodnja električne energije in toplote z 41,8 % leta 2011. Drugi, zelo velik vir je promet s 35,5 %. Gospodinjstva in storitveni sektor skupaj prispevajo 12,2 %, industrija pa 10,6 %.

Promet predstavlja najbolj problematičen sektor, saj so se izpusti v obdobju 1986-2011 povečali za 181,4 % (povprečna letna rast 7,3 %). Povečanje je posledica porasta števila vozil, prevoženih kilometrov ter hitrosti, zmanjšanja deleža javnega prometa in prometa po železnicah, pomemben pa je tudi vpliv tranzitnega prometa (zlasti v letih po vstopu Slovenije v EU). V obdobju 2000-2008 je raba energije v prometu naraščala, zlasti izrazito med letoma 2005 in 2008. Leta 2008 so bili izpusti kar za 204,1 % višji kot leta 1986 (več kot trikrat višji). Leta 2009 so se zaradi ekonomske krize in zmanjšanja tovornega prometa ter zvišanja cene pogonskih goriv znižali za 13,5 %, ostali približno enaki v letu 2010, v letu 2011 pa znova porasli za 8,2 %. Po letu 2004 je gibanje izpustov v veliki meri krojil tranzitni promet skozi Slovenijo, povečanje katerega se je, kot posledica povečanja tranzitnih tokov, zlasti ob širitvah EU, in zaradi nižjih cen goriv glede na okoliške države, neposredno odrazilo na višjih količinah prodanih pogonskih goriv v državi. Ob tem je potrebno poudariti, da tranzitni promet ni edini krivec za višje izpuste, saj Slovenija v prometu ni izvajala ukrepov, ki so bili navedeni v Operativnem programu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (SVPS, 2011).

Izpusti iz proizvodnje električne energije in toplote beležijo precejšnja letna nihanja, kar je predvsem posledica spreminjanja hidroloških razmer in s tem deleža elektrike, proizvedene v hidroelektrarnah. Kljub porastu električne energije proizvedene v termoelektrarnah so bili izpusti v letu 2011 celo nekoliko nižji, kot leta 1986 (-0,2 %). Vzrok za to je v izboljšanju izkoristka termoelektrarn in v delni zamenjavi tekočih in trdnih goriv s plinastimi. Večjega prestrukturiranja dejavnosti oskrbe z električno energijo ni bilo.

Izpusti iz industrije in gradbeništva so se v obdobju 1986-2011 močno zmanjšali, kar za 61,3 %. Zmanjšanje je posledica prestrukturiranja industrije v začetku devetdesetih in zamenjave goriv: znižanje porabe tekočih in trdnih goriv ter rast porabe plinastih. V obdobju 2000-2011 so se izpusti zmanjšali za 24,9 %. V začetku obdobja ni bilo jasnega trenda izpustov, v letih 2003-2006 pa so naraščali s povprečno letno stopnjo 6,7 %. V zadnjih letih so se izpusti zmanjševali, tako da so bili leta 2011 za 34,3 % nižji kot leta 2006. Rast v letih 2003-2006 je posledica večje proizvodnje v predelovalnih dejavnostih ob nespremenjeni strukturi gospodarstva – velik delež energetsko intenzivnih panog (proizvodnja cementa in apna, proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov, papirna industrija, itd.) ter vzpona gradbeništva. Zmanjšanje izpustov leta 2007 je posledica strukturnih sprememb v industriji (zmanjšanje deleža energetsko intenzivnih panog v dodani vrednosti), izrazitega zmanjšanja intenzivnosti rabe energije ter tudi rasti rabe električne energije, v zadnji četrtini leta 2008 se je pričel čutiti vpliv gospodarske krize, zaradi česar je bila poraba energije v industriji leta 2008 nižja kot leto prej. Gospodarska kriza pa je še bolj vplivala na slabše poslovanje podjetij in s tem nižje izpuste v letih 2009-2011.

V sektorju druga področja (gospodinjstva in storitvene dejavnosti) so bili izpusti leta 2011 za 18,8 % nižji kot v letu 1986. %. Izpusti sektorja se znižujejo od leta 1999 zaradi zniževanja rabe tekočih goriv, občutno zmanjšanje pa je bilo opazno v letih 2005 (-8,9 %), 2006 (-8,7 %) in zlasti 2007 (-18,9 %). Vzrokov za zmanjšanje izpustov je več: od visokih cen kurilnega olja, izboljšanja izolacij stavb, do zamenjave goriv itd., v letu 2007 pa je poleg zelo tople zime opazen tudi vpliv zamika nakupa kurilnega olja zaradi naraščajočih cen, ki je vplival na višjo porabo[1] tekočih goriv v letu 2008, ko so izpusti znova močno narasli (18,9%). Cena kurilnega olja pomembno vpliva na porabo tega energenta, saj ima precejšen delež slovenskih gospodinjstev kombinirane kotle na trdna in tekoča goriva, pri katerih lahko hitro iz kurilnega olja preidejo na les. Izpusti so se nato znova znižali v letu 2009 za -4 %, izraziteje pa v letu 2011 (-12,2 %), kar je predvsem posledica toplejše zime.

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je za dosego Kjotskega cilja leta 2004 pripravilo prvi Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov. Rast izpustov se v zadnjih letih kljub temu ni ustavila. Analiza izvajanja operativnega programa je pokazala, da je bilo izvajanje ukrepov nezadovoljivo in zato je bil leta 2009 sprejet nov Operativni program, ki vsebuje pregled ukrepov z jasnimi pristojnostmi po ministrstvih in roki za izvedbo ukrepov ter tudi nabor kazalcev po ukrepih, kar bo omogočilo enostavnejše spremljanje izvajanja. Spremljanje izvajanja programa je bilo v letih 2010-2012 v pristojnosti službe vlade za podnebne spremembe, ki je pripravila dve poročili. V zadnjem poročilu je prevladovala ocena delno zadovoljivo izvajanje ukrepov (15), nezadovoljivo oceno pa so prejeli trije ukrepi med 24 (SVPS, 2011).

Poleg ponorov bo na zmanjšanje izpustov TGP najbolj vplival sistem trgovanja s pravicami do izpustov TGP, ki ga je EU uvedla leta 2005 na podlagi Direktive 2003/87/ES. Trgovanje samo neposredno ne omogoča zmanjševanja izpustov, omogoča pa udeležencem, da ga dosežejo na stroškovno najugodnejši način. Eden od elementov sistema je podelitev brezplačnih pravic z državnimi načrti razdelitve emisijskih kuponov, kjer z določanjem višine podeljenih kuponov, države članice, zavezance EU-ETS spodbujajo k izvedbi ukrepov zmanjšanja izpustov TGP. Če zavezanec spusti v zrak več kot ima brezplačnih kuponov, mora za presežek kupiti kupone na trgu emisijskih kuponov. Pri doseganju Kjotskega cilja se v izpustih upošteva količina podeljenih kuponov v obdobju 2008-2012, torej so izpusti zavezancev EU-ETS v Sloveniji omejeni na 8.299 kt CO2 (MOP, 2007). Če zavezanci izpustijo več, se to šteje v emisijsko bilanco države, v kateri so bili dodatni kuponi kupljeni. Iz tega lahko izračunamo Kjotski cilj za vire, ki niso vključeni v EU-ETS, ki znaša 11.747 kt CO2 ekv. Slovenija z uvedbo sistema EU-ETS na doseganje kjotskega cilja lahko vpliva samo z izvajanjem ukrepov, ki vplivajo na izpuste virov, ki niso vključeni v EU-ETS. Leta 2009 je bil sistem za trgovanje z izpusti spremenjen in razširjen na obdobje 2013-2027 (Evropska komisija, 2009a). V novem obdobju ne bo več razdelitvenih načrtov za pravice do izpustov po državah, temveč bodo pridobljene po enotnih pravilih EU na avkcijah ali z razdelitvijo brezplačnih pravic napravam, ki so podvržene mednarodni konkurenci. Cilj države članice se nanaša samo na emisije zunaj trgovanja z emisijami (EU, 2009).

Leta 2011 so izpusti virov, ki niso vključeni v EU-ETS, znašali 11.515 kt CO2 ekv. To je 232 kt CO2 ekv manj od cilja. V celotnem obdobju 2008-2011 pa so skupni izpusti za 215 kt CO2 ekv nižji od cilja. Daleč najpomembnejši sektor med viri, ki niso vključeni v EU-ETS, je promet, ki je leta 2011 predstavljal 49,5 % izpustov teh virov (Slika 3). Sledijo neenergetski viri s 25,3 %, druga področja s 17 %, industrija s 4,9 % in transformacije s 3,3 %. Pri industriji in transformacijah je delež tako nizek, ker so viri, ki prispevajo večji del izpustov vključeni v EU-ETS.

Z letom 2012 se zgodba o zmanjševanju izpustov TGP ne bo zaključila, ampak se bo okrepila, saj je EU za leto 2020 že sprejela ambiciozen cilj zmanjšanja izpustov TGP za 20 % glede na izhodiščne izpuste leta 2005. Cilj, 20 % zmanjšanje izpustov, je razdeljen na 21 % zmanjšanje izpustov zavezancev v sistemu EU-ETS (EU, 2009a) ter na cilje za države članice za vire zunaj ETS opredeljene v Odločbi 2009/406/ES (EU, 2009). Za Slovenijo je cilj po odločbi manj kot 4-odstotno povečanje izpustov preostalih virov glede na leto 2005 (EU, 2009). Kljub temu, da mednarodni dogovor še ni sprejet, EU ni opustila možnosti za 30 % znižanje izpustov. V razpravi je tudi možnost, da se EU za cilj 30 % znižanja izpustov odloči enostransko, brez mednarodnega dogovora in sicer zaradi ekonomskih prednosti zgodnje implementacije ukrepov. Poleg tega je v letu 2011 Evropska komisija objavila načrt za doseganje nizkoogljičnega gospodarstva do leta 2050, kar pomeni, da se bodo izpusti do tega leta znižali za 80-95 % v EU kot celoti (Evropska komisija, 2011).


[1]Statistika spremlja prodajo goriv. 


Podatki za Slovenijo

Cilji so povzeti po: Resoluciji o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur.l. RS, št. 2/06) in predpisih podnebno-energetskega svežnja  (Odločba 406/2009, Direktiva 2009/29/ES).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Za izračun kazalca so bili uporabljeni uradni podatki o izpustih TGP, ki so bili 15. Marca 2013 poslani EK: GHG Report 2011 (1986 - 2011 data)(ob pripravi novih evidenc se velikokrat popravijo tudi podatki za nazaj).
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (ARSO), Urad za varstvo okolja in narave, Sektor za kakovost zraka, kontaktna oseba: Tajda Mekinda Majaron.
Datum zajema podatkov za kazalec: 28. marec 2013.
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov: Podatki so pripravljeni na letni osnovi na podlagi podatkov o aktivnostih (rabi goriv, številu živali, količini odpadkov, industrijski proizvodnji, itd.), kurilnih vrednosti goriv in emisijskih faktorjev. Priporočena metodologija je pripravljena s strani Medvladnega foruma za spremembo podnebja (IPCC).
Izpusti zaradi rabe energije (CRF 1) vključujejo izpuste iz izgorevanja goriv (CRF 1.A), ki se naprej delijo na izpuste iz proizvodnje električne energije in toplote - transformacije (CRF 1.A.1), izpuste iz industrije in gradbeništva (CRF 1.A.2), izpuste iz prometa (CRF 1.A.3) in izpuste iz drugih področij (CRF 1.A.4), ki vključujejo izpuste iz gospodinjstev, storitvenega sektorja ter zgorevanja goriv v kmetijstvu in gozdarstvu. Poleg izpustov iz zgorevanja goriv k izpustom zaradi rabe energije prištevamo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B), ki se delijo na ubežne izpuste iz trdnih goriv (CRF 1.B.1) in ubežne izpuste iz tekočih ter plinastih goriv (CRF 1.B.2) ter nastajajo pri pridobivanju goriv (rudniki) oz. prenosu in razdeljevanju zemeljskega plina in tekočih goriv. Transformacije oz. proizvodnja električne energije in toplote v tekstu poleg izpustov iz transformacij (CRF 1.A.1) vključujejo tudi ubežne izpuste (CRF 1.B).
Neenergetski viri izpustov TGP vključujejo izpuste iz industrijskih procesov (CRF 2), kjer so zajeti izpusti iz industrije, ki niso posledica zgorevanja goriv, ter izpusti iz rabe in proizvodnje F-plinov, izpuste iz kmetijstva (CRF 4), kjer so zajeti izpusti iz reje živali (ravnanje z gnojem, črevesna fermentacija) ter izpusti iz rabe umetnih gnojil, izpuste iz odpadkov (CRF 6), kjer so zajeti izpusti iz odlagališč odpadkov, sežigalnic odpadkov ter ravnanja z odpadnimi vodami, in izpuste iz rabe topil in drugih izdelkov (CRF 3).
Vir podatka za projekcijo izpustov za obdobje 2008-2012 je Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2012 – OPTGP-01 (MOP, 2009).
Metodologija obdelave podatkov: Skupni izpusti TGP so izračunani kot utežena vsota izpustov posameznih plinov (CO2, CH4, N2O in F-plinov). Uteži (Global warming potencial = GWP) so določene v navodilih Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja na podlagi izsledkov IPCC. GWP: CO2 = 1, CH4 = 21, N2O = 310, SF6 = 23900, HFC-134a = 1300, CF4 = 6500, C2F6 = 9200. Enota je ekvivalent izpustov CO2 (CO2 ekv). V izpustih CO2 izpusti iz zgorevanja lesne biomase niso vključeni. Povprečne letne rasti izpustov so izračunane kot [(zadnje leto/bazno leto)(1 /število let) –1] x 100.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Prednosti: Za izračun kazalca so uporabljeni uradno poročani podatki, ki so izračunani na podlagi mednarodno potrjenih metodologij. Podatki in postopki so podvrženi mednarodnemu pregledu s strani UNFCCC.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Zanesljivost podatkov se oceni vsako leto, absoluten podatek za izpuste energetskega izvora v letu 2011 je 2,6%, za izhodiščno leto 1986 pa 6,7%. Nezanesljivost trenda je 2,3 %. Zanesljivost emisijskih faktorjev in podatkov o aktivnostih je ocenjena na podlagi ekspertne ocene z izjemo podatkov iz EU-ETS, kjer je nezanesljivost podatkov predpisana z dovoljenjem. Zanesljivost podatkov v letu 2011 je večja kot v letu 1986 zaradi uporabe nacionalnih emisijskih faktorjev in izboljšave postopkov določitve količine porabljenega goriva.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

  1. ARSO, 2011. National inventory report.
  2. Državni zbor RS, 2002. Zakon o ratifikaciji Kjotskega protokola k Okvirni konvenciji Združenih narodov o spremembi podnebja (MKPOKSP). Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_ZAKO3372.html (18.9.2013).
  3. Evropska Komisija, 2007. Sporočilo Komisije Evropskemu Svetu in Evropskemu parlamentu - Energetska politika za Evropo (COM(2007)1). Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:52007DC0001:EN:NOT (18.9.2013).
  4. Evropska Komisija, 2011. Sporočilo komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko socialnemu odboru in Odboru regij - Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)112) . Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0112:FIN:SL:PDF (18.9.2013).
  5. Evropska komisija, 2012. Commission staff working paper, Analysis of options beyond 20% GHG emission reductions: Member State results, 2012 (SWD (2012)5). Dostopno prek: http://ec.europa.eu/clima/policies/package/docs/swd_2012_5_en.pdf (18.9.2013).
  6. EU, 2009. Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0136:0148:SL:PDF (18.9.2013).
  7. EU, 2009a. Direktiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov. Dostopno prek: http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:L:2009:140:0063:0087:sl:PDF (18.9.2013).
  8. MOP, 2004. Državni načrt razdelitve pravic emitirati toplogredne pline za obdobje 2005 do 2007. Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r00/predpis_URED3270.html (18.9.2013).
  9. MOP, 2007. Državni načrt razdelitve emisijskih kuponov za obdobje od 2008 do 2012. Dostopno prek: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200742&stevilka=2289 (18.9.2013).
  10. MOP, 2008. Poročilo o izvajanju Operativnega programa zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Dostopno prek: http://www.rcp.ijs.si/ceu/files/u1/op_toplogredni_plini2012_porocilo.pdf (18.9.2013).
  11. MOP, 2009. Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012 (OP TGP -01). Dostopno prek: http://zakonodaja.gov.si/rpsi/r02/predpis_STRA32.html (18.9.2013).
  12. SURS, 2012. Statistični podatki pridobljeni preko sistema SI-STAT.
  13. SVPS, 2011. Drugo poročilo o spremljanju izvajanja operativnega programa zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012. Dostopno prek: http://www.arhiv.svps.gov.si/fileadmin/svps.gov.si/pageuploads/strategija/Porocilo_OPTGP2010-za_objavo.pdf (18.9.2013). 

TWITTER