Kazalec prikazuje pasme in rase posameznih vrst domačih živali, gibanje števila živali in rejcev, ki so vložili zahtevek za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali, pa tudi razdelitev pasem na avtohtone, tradicionalne in tujerodne. Pri govedu je stanje prikazano s številom prvih osemenitev z biki posameznih pasem, ki je dober kazalec števila plemenic in rabe plemenjakov. Glede porekla smo razdelili pasme in rase domačih živali na avtohtone, tradicionalne in tujerodne, glede ogroženosti pa na ogrožene in neogrožene.

Avtohtone so tiste pasme domačih živali, ki so nastale na območju Republike Slovenije. Avtohtona je tudi rasa kranjske čebele. Poimensko so avtohtone pasme navedene v Zakonu o živinoreji, ki določa tudi postopek njihovega priznavanja. Tradicionalne pasme so pasme domačih živali, ki so se prilagodile na podnebne in druge razmere nekega območja. V Republiki Sloveniji se štejejo za tradicionalne tiste pasme, ki so pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Tujerodne pasme so pasme domačih živali, ki so nastale drugje in se še niso prilagodile na podnebne in druge razmere v Republiki Sloveniji ali niso pod neprekinjenim rejskim in selekcijskim nadzorom najmanj petdeset let, če gre za konje, osle ali govedo, oziroma trideset let za druge vrste. Stopnja ogroženosti pasem je bila zajeta iz registra pasem z zootehniško oceno.

Pasme domačih živali so del naravne in kulturne dediščine. Leta 1996 je Slovenija ratificirala Konvencijo o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992), katere cilj je znatno zmanjšati stopnjo upadanja biotske raznovrstnosti na globalni, regionalni in nacionalni ravni. Posebno skrb moramo posvetiti lokalno prilagojenim pasmam, torej avtohtonim in tradicionalnim.

Zaradi velike konkurenčnosti na vse bolj odprtem trgu živinorejskih proizvodov postaja reja avtohtonih in tradicionalnih pasem goved, prašičev in perutnine vse manj privlačna. Dodaten pritisk povzroča globalizacija izbora komercialno najzanimivejših pasem. V Sloveniji se povečuje delež živali tujerodnih pasem in križancev s tujerodnimi pasmami. Poleg tega ima na lokalno prilagojene tradicionalne pasme velik vpliv dokup plemenskega materiala iz drugih populacij, s katerim vnašamo predvsem gene za zdaj komercialno najzanimivejše lastnosti, izgublja pa se prilagojenost teh pasem na lokalne razmere.

V Sloveniji smo leta 2022 redili eno raso in 190 različnih pasem ter linij lokalno prilagojenih tradicionalnih ter avtohtonih in tujerodnih domačih živali in sicer 12 pasem konj, 26 pasem goved, pet pasem prašičev, šest pasem ovc, štiri pasme koz, 58 pasem kokoši, tri pasme pur, 14 pasem rac, devet pasem gosi, 50 pasem ter dve liniji kuncev in raso kranjske čebele. Med njimi je bilo le 15 avtohtonih in 13 tradicionalnih ter dve ogrožene neopredeljene (istrsko govedo, oplemenjena bovška ovca), ostale (160) so bile tujerodne pasme in linije. Največ tujerodnih pasem in linij je pri kokoših (53), kuncih (52) in govedu (22). Tudi med številnimi tujerodnimi pasmami so ogrožene vsaj štiri pasme, dve liniji kuncev, ena pasma konj in ena pasma prašičev, pri katerih izvajamo slovensko selekcijo. Poleg prej omenjenih domačih živali smo redili tudi eno avtohtono pasmo ter številne tujerodne pasme psov.

Stopnja ogroženosti lokalno prilagojenih pasem je velika in se povečuje. Ogroženih je 11 od skupno 13 tradicionalnih pasem. Med ogroženimi tradicionalnimi pasmami so bile štiri pasme kokoši, tri pasme prašičev, dve pasmi koz ter dve pasmi konj. Stopnja ogroženosti avtohtonih pasem je še večja. Od skupno 15 avtohtonih pasem domačih živali jih je bilo leta 2022 ogroženih 14, pet pasem ovc, štiri pasme konj ter po ena pasma kokoši, goveda, prašičev in koz. Ogrožena je tudi edina avtohtona pasma psov. Pritisku tujih pasem in rase čebel še najuspešneje kljubujejo pasme in rasa, pri katerih je zaradi načina reje pomen prilagojenosti na naravne razmere še posebno velik. Med avtohtonimi domačimi živalmi je neogrožena le kranjska čebela, ocena ogroženosti za jezersko-solčavsko ovco in oplemenjeno jezersko-solčavsko ovco pa se je v zadnjih letih poslabšala. Izboljšanje ocene ogroženosti smo zabeležili pri oplemenjeni bovški ovci. Za ohranjanje ogroženih avtohtonih pasem sta odločilna usmerjeno rejsko delo in podpora reji plemenskih živali. Prelomno je bilo leto 1991, ko se je ustanovila genska banka, strokovne službe pa so se začele pospešeno prizadevati za ohranitev avtohtonih pasem. Še odločilnejše so bile ustanovitve rejskih organizacij, ki povezujejo rejce in ljubitelje posameznih pasem.

Gibanje in število rejcev ter živali avtohtonih pasem domačih živali smo ocenili na podlagi vloženih zahtevkov za kmetijsko okoljska plačila – reja avtohtonih in tradicionalnih pasem domačih živali. Leta 2022 je bilo v Sloveniji 15 avtohtonih pasem in ena rasa domačih živali, in sicer pet pasem ovc (10.626 živali), štiri pasme konj (3.021 živali) ter po ena pasma goveda (2.512 živali), kokoši (647 živali), koz (564 živali) in prašičev (1.727 živali) ter rasa kranjske čebele.

V obdobju 2017–2022 se je število avtohtonih domačih živali zvišalo pri prašičih (+72 %), govedu (+60 %), kozah (+43 %), konjih (+30 %), ovcah (+19 %) in kokoših (+11 %), ter zmanjšalo pri populaciji Istrske pramenke (–2 %). Leta 2022 je največ rejcev avtohtonih domačih živali redilo cikasto pasmo goveda (373), najmanj pa istrsko pramenko ovac (5). Število rejcev avtohtonih pasem domačih živali se je v obdobju 2017–2022 povečalo, največje povečanje štejemo pri številu rejcev drežniške koze (+72 %). Zanimanje za rejo avtohtone pasme posavskega konja se je v primerjavi z letom 2017 povečalo (+41 %), prav tako tudi število rejcev istrske pramenke (iz 3 na 5 rej) in število rejcev štajerske kokoši (iz 7 na 11 rej). Majhno število rejcev posamezne pasme predstavlja enega največjih tveganj za izgubo pasme.

Slovenija je izvorno območje rase kranjske čebele. Rasa kranjske čebele ni ogrožena, prizadevamo pa si ohraniti njeno izvorno obliko. V Sloveniji je bilo po podatkih Uprave republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin leta 2022 registriranih 11.359 čebelarjev, ki so v 15.770 čebelnjakih gojili skupno 213.476 čebeljih družin.

V govedoreji, ki je najpomembnejša živinorejska panoga, se število osemenitev z biki tradicionalnih pasem lisaste in še bolj rjave hitro zmanjšuje, število osemenitev z biki tujerodne črno-bele pasme in tujerodnih mesnih pasem pa povečuje. Od leta 2000 do leta 2022 se je število prvih osemenitev z biki rjave pasme zmanjšalo za 79 % in lisaste za 53 %.

Primer uspešnega rejskega dela je cikasta pasma govedi, pri kateri se je število prvih osemenitev plemenic od leta 1991 do 2022 povečalo za 65-krat, kljub temu pa je njihov delež še vedno manjši od 1 %. Drugi primer doslednega rejskega dela pa je pasma krškopoljskega prašiča katerega populacija se je v obdobju od leta 2004 do 2022 povečala za 49-krat.

Z intenzivnejšim strokovnim delom pri ohranjanju pasem domačih živali, z ustanovitvijo genske banke in ustanovitvijo rejskih organizacij se je stanje pri ogroženih pasmah na splošno izboljšalo oziroma se vsaj ne poslabšuje tako hitro kot prej. Na drugi strani pa se slabša stanje pri razširjenih tradicionalnih pasmah, ki niso deležne posebnega varstvenega režima. Nekatere od njih ne morejo kljubovati pritisku ekonomsko konkurenčnejših svetovnih pasem, zato se njihovo število hitro zmanjšuje.