KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Intenzivnost kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v obdelavi kot agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev se je v obdobju 2000–2020 podobno kot v drugih državah članicah EU celo nekoliko zmanjšala. Zaradi ekonomskih pritiskov (tržno-cenovnih) so kmetijska gospodarstva prisiljena v zmanjševanje stroškov in povečevanje produktivnosti ter intenzivnosti kmetijske proizvodnje. V Sloveniji se v obdobju 2000–2020 intenzivnost kmetijske proizvodnje zmerno povečuje. Povečanje je posledica kontinuiranega zmanjševanja števila kmetijskih gospodarstev in koncentracije kmetijske pridelave.


Intenzivnost kmetijstva je kazalec, ki odraža raven povečevanja produktivnosti kmetijske proizvodnje, ki jo izrazimo na enoto površine kmetijskih zemljišč v uporabi oziroma na glavo živali.  Sestavljen je iz štirih kazalcev za izbrane ključne proizvodne usmeritve v Sloveniji. Za živinorejsko proizvodnjo je izračunan kot število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) in povprečne prireje mleka na kravo molznico. Za rastlinsko pridelavo pa je izračunan kot povprečen pridelek pšenice in pire na hektar KZU ter povprečni pridelek koruze na hektar KZU.


Grafi

Slika KM04-1: Intenzivnost prireje in pridelave: povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar, mlečnost krav ter število glav velike živine na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi v obdobju 2000–2020
Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke
Pšenica in pira [t/ha] Koruza [t/ha] Obtežba [GVŽ/ha KZU] Mlečnost [t/kravo]
2000 4,25 5,88 0,97 4,63
2001 4,60 5,41 np 4,81
2002 4,89 8,16 np 5,20
2003 3,45 5,08 0,94 5,06
2004 4,53 7,78 np 4,85
2005 4,70 8,29 0,87 5,48
2006 4,19 6,93 np 5,71
2007 4,16 7,54 0,89 5,73
2008 4,53 7,32 np 5,76
2009 3,96 7,84 np 5,53
2010 4,80 8,54 0,89 5,52
2011 5,18 8,69 np 5,52
2012 5,44 7,08 np 5,59
2013 4,35 5,41 0,84 5,43
2014 5,23 9,15 np 5,72
2015 5,11 8,97 np 5,60
2016 5,19 9,51 0,87 6,02
2017 5,03 7,11 np 5,95
2018 4,38 9,45 np 6,12
2019 5,23 9,27 np 6,18
2020 5,80 10,79 0,86 np
Slika KM04-2: Kmetijska gospodarstva glede na število živine v letih 2000, 2010, 2016 in 2020
Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke
2000 [število] 2010 [število] 2016 [število] 2020 [število] Št. gospodarstev - 2000 [število] Št. gospodarstev - 2010 [število] Št. gospodarstev - 2016 [število] Št. gospodarstev - 2020 [število] Št. glav - 2000 [število] Št. glav - 2010 [število] Št. glav - 2016 [število] Št. glav - 2020 [število]
Govedo 8,91 13,08 14,82 16,72 56097 36119 32805 28485 499546 472333 486014 476382
Prašiči 13,49 14,45 12,07 19,30 44623 26441 22649 12198 601953 382031 273359 235473
Ovce 22,18 22,28 21,94 22,80 4330 6181 6150 5016 96027 137737 134929 114365
Koze 6,15 8,27 8,39 8,12 4775 4214 4598 3374 29385 34864 38564 27385
GVŽ 6,07 7,19 7,51 9,09 77452 58648 55782 44974 470498 421553 418684 408683
Slika KM04-3: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na povprečno pridelovalno površino pšenice in koruze v obdobju 2000–2020
Viri:

SURS, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke
Pšenica in pira [ha/gospodarstvo] Koruza [ha/gospodarstvo] Pšenica in pira [število gospodarstev] Pšenica in pira [ha] Koruza [število gospodarstev] Koruza [ha]
2000 1,24 1,07 30905 38257 44826 48009
2003 1,40 1,22 25457 35585 36141 44137
2005 1,36 1,24 22100 30059 34212 42369
2007 1,52 1,42 21014 32040 28844 40905
2009,5 1,71 1,47 18690 31946 24795 36433
2013 1,77 1,72 18635 32959 24670 42375
2016 2,05 1,74 16086 33016 21242 36985
2020 2,35 2,13 11589 27286 18706 39828
Slika KM04-4: Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskega zemljišča v uporabi (KZU) v Sloveniji in izbranih državah EU v letih 2000, 2010 in 2016
Viri:

 Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke
2000 2010 2016 2000 2010 2016 2000 2010 2016
Belgija 3,13 2,80 2,79 4359330 3798680 3772750 1393780 1358020 1354250
Slovenija 0,97 1,07 1,05 611100 518480 512120 485879 482650 488400
Avstrija 0,79 0,87 0,89 2673930 2517170 2432030 3388230 2878170 2726890
Grčija 0,71 0,46 0,43 2540110 2406520 2102870 3583190 5177510 4856780
Slika KM04-5: Povprečna mlečnost krav v Sloveniji in izbranih državah EU v obdobju 2000–2019
Viri:

Eurostat, 2021

Prikaži podatke
Krave molznice - Slovenija [število] Namolzeno mleko - Slovenija [t] Slovenija [kg/kravo] Krave molznice - Avstrija [število] Namolzeno mleko - Avstrija [t] Avstrija [kg/kravo] Krave molznice - Belgija [število] Namolzeno mleko - Belgija [t] Belgija [kg/kravo] Krave molznice - Grčija [število] Namolzeno mleko - Grčija [t] Grčija [kg/kravo]
2000 140240 649000 4627,78 621000 3233100 5206,28 629400 3425000 5441,69 180000 789300 4385
2001 135810 653000 4808,19 597980 3299600 5517,91 611320 3357000 5491,40 172000 778100 4523,84
2002 139980 686000 4900,70 588970 3292200 5589,76 591010 3160000 5346,78 152000 758200 4988,16
2003 130710 664400 5083,01 557880 3229900 5789,60 572140 3127000 5465,45 149000 767800 5153,02
2004 134010 650400 4853,37 537950 3137300 5831,95 570610 3120000 5467,83 150000 762200 5081,33
2005 120270 659030 5479,59 534420 3113700 5826,32 548150 3082000 5622,55 152260 761300 5000
2006 112510 642260 5708,47 527420 3146700 5966,21 531910 2917000 5484,01 167750 763800 4553,20
2007 117170 666470 5688,06 524500 3155100 6015,44 524290 2943000 5613,31 150000 774000 5160
2008 113450 653680 5761,83 530230 3195900 6027,38 517770 2892000 5585,49 154000 787200 5111,69
2009 113100 625520 5530,68 532980 3229800 6059,89 517680 2996000 5787,36 145000 752800 5191,72
2010 109470 603930 5516,85 532740 3257700 6114,99 517740 3111000 6008,81 144000 743660 5164,31
2011 109070 601590 5515,63 527390 3307130 6270,75 510650 3151000 6170,57 130000 757000 5823,08
2012 111020 620940 5593,05 523370 3382100 6462,16 503540 3116000 6188,19 132000 765500 5799,24
2013 109570 595500 5434,88 529560 3393060 6407,32 515990 3529000 6839,28 130000 730600 5620
2014 107840 616580 5717,54 537740 3493860 6497,30 519090 3710000 7147,12 135000 769000 5696,30
2015 112840 631670 5597,93 534100 3537760 6623,78 528780 3826000 7235,52 111000 770000 6936,94
2016 107840 649680 6024,48 539870 3627610 6719,41 530590 3969000 7480,35 106000 706000 6660,38
2017 108830 647990 5954,15 543420 3712730 6832,16 519160 4110000 7916,63 97000 670000 6907,22
2018 102710 628930 6123,36 532870 3821190 7170,96 529250 4244000 8018,89 95000 654800 6892,63
2019 100840 623020 6178,30 524070 3781340 7215,33 537960 4351000 8087,96 86000 659380 7667,21
Slika KM04-6: Povprečen pridelek pšenice v Sloveniji, in izbranih državah EU v obdobju 2000–2020
Viri:

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke
Površina pšenice in pire - Slovenija [ha] Pridelek pšenice - Slovenija [t] Slovenija [t/ha] Površina pšenice - Avstrija [ha] Pridelek pšenice - Avstrija [t] Avstrija [t/ha] Površina pšenice - Belgija [ha] Pridelek pšenice - Belgija [t] Belgija [t/ha] Površina pšenice - Grčija [ha] Pridelek pšenice - Grčija [t] Grčija [t/ha]
2000 38260 162560 4,25 293800 1313000 4,47 213000 1687600 7,92 829290 1858860 2,24
2001 39340 181080 4,60 287700 1508300 5,24 181000 1457400 8,05 931080 1827500 1,96
2002 35730 174870 4,89 288800 1434300 4,97 203000 1675100 8,25 890310 1782410 2,00
2003 35590 122920 3,45 272000 1191400 4,38 199000 1692900 8,51 851090 1629770 1,91
2004 32390 146830 4,53 290200 1718800 5,92 212000 1913100 9,02 838860 1773860 2,11
2005 30060 141290 4,70 289000 1453100 5,03 214000 1799400 8,41 868740 1761060 2,03
2006 32080 134450 4,19 284600 1396300 4,91 210000 1719500 8,19 685170 1574900 2,30
2007 32040 133340 4,16 293000 1399300 4,78 210000 1645300 7,83 678050 1389680 2,05
2008 35410 160300 4,53 296800 1689700 5,69 224000 1944300 8,68 657370 1939360 2,95
2009 34530 136900 3,96 309100 1523400 4,93 211500 1978100 9,35 781990 2140480 2,74
2010 31950 153480 4,80 302850 1517810 5,01 213000 1912800 8,98 661050 2025270 3,06
2011 29670 153580 5,18 304330 1781840 5,85 200710 1687730 8,41 543700 1850060 3,40
2012 34590 188070 5,44 308180 1275500 4,14 217100 1834600 8,45 563200 1567570 2,78
2013 31760 138240 4,35 297290 1597710 5,37 201860 1843600 9,13 579270 1643430 2,84
2014 33120 173240 5,23 304650 1804020 5,92 210760 1918980 9,11 545380 1663780 3,05
2015 30730 157060 5,11 302970 1725740 5,70 221780 2076260 9,36 488200 1139750 2,33
2016 31460 163170 5,19 317760 1977040 6,22 215720 1446580 6,71 537590 1594880 2,97
2017 28020 140960 5,03 297280 1442770 4,85 197590 1702720 8,62 415950 1023900 2,46
2018 27820 121900 4,38 294290 1375060 4,67 195690 1652250 8,44 404490 1072940 2,65
2019 26730 139810 5,23 278340 1606220 5,77 203760 1895770 9,30 350490 979220 2,79
2020 27270 158050 5,80 279020 1662400 5,96 195400 1719200 8,80 331730 842400 2,54
Slika KM04-7: Povprečen pridelek koruze za zrnje v Sloveniji, in izbranih državah EU v obdobju 2000–2020
Viri:

Eurostat, 2021; preračuni KIS

Prikaži podatke
Površina koruze - Slovenija [ha] Pridelek koruze - Slovenija [t] Slovenija [t/ha] Površina koruze - Avstrija [ha] Pridelek koruze - Avstrija [t] Avstrija [t/ha] Površina koruze - Belgija [ha] Pridelek koruze - Belgija [t] Belgija [t/ha] Površina koruze - Grčija [ha] Pridelek koruze - Grčija [t] Grčija [t/ha]
2000 48010 282390 5,88 164100 1617500 9,86 35783 397400 11,11 208250 1850370 8,89
2001 47570 257550 5,41 171400 1493000 8,71 40555 460900 11,36 210390 1900260 9,03
2002 45530 371370 8,16 172200 1666600 9,68 47392 530700 11,20 225470 2004510 8,89
2003 44140 224220 5,08 173300 1452100 8,38 52723 554700 10,52 249020 2205520 8,86
2004 46000 357620 7,77 178700 1653700 9,25 52200 637800 12,22 251410 2210400 8,79
2005 42370 351170 8,29 167200 1724800 10,32 54300 634100 11,68 241420 2168930 8,98
2006 39840 276110 6,93 159300 1471700 9,24 56500 575900 10,19 179130 1646630 9,19
2007 40910 308260 7,54 170900 1696500 9,93 58200 698900 12,01 190340 1927540 10,13
2008 43700 319900 7,32 194100 2147200 11,06 72015 858800 11,93 240100 2472140 10,30
2009 38610 302600 7,84 178500 1890500 10,59 66700 808100 12,12 235260 2432870 10,34
2010 36430 311120 8,54 201140 1955990 9,72 69800 745900 10,69 181050 1912150 10,56
2011 40190 349030 8,68 217100 2453130 11,30 72030 859690 11,94 181880 2195790 12,07
2012 39170 277360 7,08 219700 2351370 10,70 67200 733600 10,92 183950 2009790 10,93
2013 41860 226630 5,41 201920 1639020 8,12 74170 837600 11,29 183010 2145250 11,72
2014 38330 350730 9,15 216320 2334390 10,79 62830 778570 12,39 159780 1824140 11,42
2015 37740 338710 8,97 188730 1637910 8,68 58400 692960 11,87 152050 1542300 10,14
2016 36390 346210 9,51 195250 2179590 11,16 52100 480730 9,23 139480 1448650 10,39
2017 38290 272180 7,11 209480 2075980 9,91 49000 608670 12,42 132490 1306510 9,86
2018 37080 350490 9,45 209900 2130340 10,15 53990 443000 8,21 113450 1205980 10,63
2019 38880 360360 9,27 220690 2298880 10,42 48640 529600 10,89 115500 1233620 10,68
2020 39850 430020 10,79 212600 2411930 11,34 52100 546600 10,49 114370 1131160 9,89
Slika KM04-8: Število GVŽ na hektar KZU po občinah
Prikaži podatke

Cilji

Svetovno kmetijstvo, z njim pa evropsko in slovensko, se ponovno sooča z izzivom zagotavljanja globalne prehranske varnosti. Po napovedih Združenih narodov se bo število prebivalstva do leta 2050 povečalo na 9 milijard. Da bi lahko nahranili tako število ljudi, bi bilo potrebno podvojiti sedanji obseg kmetijske proizvodnje. Tolikšno povečevanje proizvodnje bo zaradi omejenih naravnih virov povečalo pritisk na obdelovalne površine in razpoložljivost vode, lahko pa zaradi večje intenzivnosti pridelave proizvodnje pričakujemo tudi večje negativne učinke na okolje. Intenzivnost kmetijstva je proces, ki lahko v nenadzorovanih razmerah predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje, zato je glede tega več nasprotujočih si ciljev:

  • prestrukturiranje v kmetijstvu, povečanje produktivnosti ter povečanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva (Program razvoja podeželja 2014–2020),
  • odprava lakote, doseči prehransko varnost in izboljšano prehrano in spodbujanje trajnostnega kmetijstva (Agenda 2030),
  • varovanje, ohranjanje in izboljšanje naravnega kapitala Evropske unije (7. okoljski akcijski program),
  • varovanje državljanov Unije pred pritiski ter tveganji za zdravje in dobro počutje, ki so povezani z okoljem (7. okoljski akcijski program).

Po začasnih podatkih Popisa kmetijskih gospodarstev je bilo v letu 2020 v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev. Kar dve tretjini se jih je ukvarjalo z živinorejo, pri čemer jih je bila več kot polovica (63 %) usmerjenih v govedorejo. Število živinorejskih kmetij, se je v obdobju 2000–2020 zmanjšalo skoraj za polovico (–42 %).

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo je leta 2020 redilo 9,2 GVŽ, kar je 50 % več kakor na začetku obravnavanega obdobja. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000–2016 se je zmanjšala za 17 %. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni v letu 2010 kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.

Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu upadanju števila krav molznic na teh gospodarstvih skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav molznic na gospodarstvo se je v obdobju 2000–2016 povečalo za 114 %, hkrati pa se je povečala tudi intenzivnost prireje.

Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v obdobju 2000–2019 v Sloveniji povečala za 1.553 kg ali za 34 %. V enakem obdobju se je povprečna mlečnost v Avstriji povečala za 39 %, v Belgiji za 49 % in v Grčiji kar za 75 %.

S skoraj 6.200 kg mleka na kravo v letu 2019, Slovenija še vedno precej zaostaja za Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije, kjer procesi koncentracije in intenzifikacije proizvodnje potekajo bistveno hitreje.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2020 ukvarjalo 11.589 (pšenica in pira) in 27.286 (koruza) kmetijskih gospodarstev. V obdobju med leti 2000 in 2020 se je število kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo pšenice in pire zmanjšalo za 63 %, tistih, ki se ukvarjajo s pridelavo koruze pa za 58 %. Skupni obseg površin v obravnavanem obdobju pri pšenici je bil manjši za 29 % (pri koruzi so se površine zmanjšale za 17 %). Koncentracija pridelave na gospodarstvo se je tako močno povečala. Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze za zrnje na kmetijsko gospodarstvo, se je v obdobju 2000–2020 praktično podvojila.

Povprečni pridelek pšenice in pire je v obdobju med leti 2000 in 2020 znašal 4,7 t/ha. Najnižji je bil leta 2003, ko je znašal 3,5 t/ha, medtem ko je bil najvišji v letu 2020, ko je znašal 5,8 t/ha.

Povprečni pridelek koruze za zrnje je v obravnavanem obdobju 2000–2020 znašal 7,8 t/ha KZU. Tudi pri koruzi je bilo najslabše leto 2003, ko so pridelali 5,1 t/ha, medtem ko je bil največji hektarski pridelek koruze leta 2020, ko so v Sloveniji pridelali 10,8 t/ ha. Medletna nihanja hektarskih pridelkov pšenice in pire ter koruze za zrnje so predvsem posledica vremenskih razmer.

Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoletnega povprečja za 0,51 t manjša kakor v Avstriji in kar 3,8 t manjši kot v Belgiji. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.

Slovensko kmetijstvo se sooča z neugodno posestno in velikostno strukturo, kar v veliki meri onemogoča povečevanje intenzivnosti in konkurenčnosti kmetijske proizvodnje. Z nekaterimi ukrepi kmetijske politike in uporabo novih tehnoloških rešitev (zemljiške operacije, optimizacija krmnih obrokov, manjša poraba sredstev za varstvo rastlin, izboljšanje lastnosti tal ipd.) je mogoče prispevati k povečanju intenzivnosti, ob hkratnem zmanjšanju negativnih pritiskov na okolje.


Metodologija

Cilji in pravna podlaga

Cilji povzeti po:

Podatki za Slovenijo

 

Metodologija zbiranja podatkov:

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površini, zasajeni s kmetijskimi rastlinami, se zbirajo z različnimi raziskovanji, za katera se podatki pridobijo predvsem iz administrativnih virov.

Podatki o povprečnih pridelkih kmetijskih rastlin se zbirajo z metodo ocene. Pri tej metodi gre za subjektivno strokovno ocenitev povprečnih pridelkov na osnovi opazovanja pojavov in s pomočjo znanih dejstev ter strokovnega poznavanja značilnosti kmetijskih rastlin in območij za pridelavo.

Prireja in uporaba mleka na kmetijskih gospodarstvih: Enote opazovanja so kmetijska gospodarstva. Pri podatkih o mlečnosti gre za kombinacijo administrativnih podatkov o odkupu mleka (popolni zajem) in vzorčnega zajema podatkov o prireji in porabi mleka za druge namene. Vzorčni podatki se zbirajo v okviru raziskovanja KME-DEC. Izbor kmetijskih gospodarstev, zajetih v vzorec, se opravi po strokovni metodologiji statističnega stratificiranega vzorčenja (slučajni vzorec). Na podlagi pravilno oblikovanega vzorca dobimo podatek, ki je reprezentativen za celotno državo.

Namen objave podatkov o strukturi kmetijskih gospodarstev je prikaz strukture kmetijske proizvodnje, opreme in delovne sile ter prikaz podatkov o kmetijskih gospodarstvih, ki so primerljivi s podatki drugih držav članic EU.

Zbirajo se tudi podatki o številu  glav velike živine (GVŽ), ki je standardna merilna enota, ki omogoča združevanje različnih kategorij živine, in sicer zato, da je mogoča primerjava med podatki za posamezna leta in med podatki posameznih držav. Izhodišče za izračun koeficientov je 500 kg žive mase živali. Koeficienti GVŽ, ki jih uporabljamo v Sloveniji, so drugačni kot na ravni Eurostata. Omenjeni koeficienti so usklajeni z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Manjše spremembe med leti so posledica spremljanja novih kategorij živali ali izločitev nekaterih kategorij živali.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Povprečen pridelek

(t/ha),

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1502410S.px

 

2000–2019

Zadnji podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.

letno

19. 3. 2021

Da

Mlečnost

(t/kravo)

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1514503S.PX

2000–2019

Zadnji podatki za prejšnje leto: v tekočem letu.

letno

19. 3. 2021

Da

Povprečno število živine na gospodarstvo

Število/

gospodarstvo

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/H195S.px

 

2000,

2010,

2016

2000, 2003,

2005, 2007,

2010, 2013,

2016

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

18. 3. 2021

Da

Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze

ha/

gospodarstvo

https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1516503S.px

 

2000,

2010,

2016

2000, 2003,

2005, 2007,

2010, 2013,

2016

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

18. 3. 2021

Da

Povprečna pridelovalna površina pšenice in pire ter koruze

ha/

gospodarstvo

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9883

2020

2020

letno

13.10.2021

Ne

Število GVŽ na hektar KZU po občinah

GVŽ/

ha KZU

https://pxweb.stat.si/SiSatData/pxweb/sl/Data/-/15P1201S.px

 

2000,

2010

2000,

2010

 

Podatki po občinah so na voljo ob popolnih popisih kmetijstva (vsakih 10 let)

26. 10. 2016

Enota za glavo velike živine, (GVŽ), je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat.

Prvi podatki iz Popisa kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2020

 

https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9459

2020

2020

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

31. 3. 2021

Da, podatki Popisa kmetijskih gospodarstev so primerljivi med državami EU 27, vendar so na EUROSTAT-u na voljo z enoletno zamudo.

 

Opredelitev kazalca:

 

  • Relevantnost kazalca: 2

1=globalno, 2=EU, 3=nacionalno

 

  • Točnost uporabljenih podatkov: 1

1= uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo,

2=podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni,

3=interni podatki

 

  • Časovna primerljivost (nanaša se na podatke v grafih): 3

1=vsaj 10-leten niz podatkov

2=vsaj 5-leten niz podatkov

3=manj kot 5-leten niz podatkov

 

  • Prostorska primerljivost (nanaša se na podatke na kartah): 1

1=uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne

2=uradni prostorski podatki na nacionalni ravni

3=obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni

 

Drugi podatki

Metodologija zbiranja podatkov:

 

Metodologija obdelave podatkov za ta kazalec:

Podatki o površinah in pridelkih za izbrane kmetijske proizvode v posameznih državah članicah EU se zbirajo na nacionalni ravni. Za nekatere pridelke so na voljo tudi podatki na regionalni ravni (NUTS 1 ali 2). Površine so izražene v 1.000 hektarjih, nabrane količine v 1.000 tonah in pridelki v t/ha. Podatki o proizvodnji in donosu so na voljo v standardni vlažnosti EU (apro_cpsh) in v nacionalni vlažnosti (apro_cpnh). Informacije se nanašajo na več kot 100 rastlinskih proizvodov. Podatke posredujejo države članice enkrat letno.

 

Statistika živinoreje zajema tri skupine tabel o mleku in mlečnih izdelkih (apro_mk), živini in mesu (apro_mt) in perutninski reji (apro_ec). Ločeno se zbirajo regionalni statistični podatki o živinoreji, zbrani o živini (agr_r_animal) in o prireji kravjega mleka na kmetijah (agr_r_milk_pr).

 

Raziskava strukture kmetijskih gospodarstev je statistično raziskovanje, s katerim se po enotni metodologiji v vseh državah članicah Evropske unije zbirajo osnovni podatki o stanju in strukturnih kazalnikih na področju kmetijstva. Vsakih deset let se opravi popis vseh gospodarstev, v vmesnih zakonsko določenih rokih pa se izvajajo vzorčna raziskovanja. V letu 2018 so bili objavljeni podatki strukturnega raziskovanja kmetijstva 2016 za vse države članice Evropske unije.

 

Podatkovni viri

Podatkovni niz

Enota

Vir (hiperlink do podatkov)

Obdobje uporabljenih podatkov

Razpoložljivost podatka

Frekvenca osveževanja podatkov

Datum zajema podatkov

Mednarodna primerljivost podatkovnega niza

Število GVŽ/ha kmetijskega zemljišča v uporabi v Sloveniji in izbranih državah EU v letih 2000, 2010 in 2016

GVŽ/

ha KZU

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=ef_m_farmleg&lang=en

 

2000, 2010,

2016

Predvidoma na dve oziroma na tri leta (prejšnje objave: 2000, 2003, 2005, 2007, 2010, 2013, 2016)

Popis kmetijstva vsakih 10 let, vmes vzorčni popisi na 3-4 leta

18. 3. 2021

Enota za glavo velike živine, (GVŽ), je referenčna enota, ki olajšuje združevanje živine iz različnih vrst in starosti. Koeficienti GVŽ, ki jih uporablja Eurostat so drugačni kot v Sloveniji, zato podatka nista primerljiva. Pri izračunih evropskih primerjav smo za Slovenijo uporabljali podatke, ki jih objavlja Eurostat.

Production of cow's milk on farms by NUTS 2 regions

 

http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/setupDownloads.do

2000–2019

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da

Bovine population - annual data [apro_mt_lscatl]

število

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_mt_lscatl&lang=en

 

2000–2019

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da

Crop production in national humidity by NUTS 2 regions Area (cultivation/harvested/production) (1000 ha)

ha

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=apro_cpnhr&lang=en

 

2000–2020

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da

Crop production in national humidity by NUTS 2 regions Harvested production (1000 t)

 

https://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/submitViewTableAction.do

 

2000–2020

Za tekoče leto večkrat letno preliminarni podatki v istem letu. Končni podatki za tekoče leto v jeseni naslednjega leta.

1 x letno

18. 3. 2021

Da

Datum zajema podatkov