KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Intenzivnost kmetijske proizvodnje se zmerno povečuje.


Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki posledično zmanjšuje proizvodne stroške na enoto kmetijskega proizvoda. Proizvodni stroški so funkcija stroškov dela, zemljišč in kapitala. Kapitalsko intenzivno kmetijstvo se razvije tam, kjer je razpoložljivost dela in predvsem zemljišč omejena (Belgija, Nizozemska). Kjer sta omejena kapital in zemljišča, se je razvilo delovno intenzivno kmetijstvo (Indija, Kitajska), kjer pa sta omejena kapital in delo, se je razvilo kmetijstvo, ki za svoj razvoj potrebuje veliko zemljišč (Argentina). Vsaka od teh treh oblik intenzifikacije ima različne vplive na okolje, naravo in socialno sestavo podeželskih območij.

Kazalec za opredelitev intenzivnosti kmetijstva je prikazan z:
- obtežbo oziroma številom glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),
- gibanjem proizvodnje mleka oziroma pšenice in koruze za zrnje na hektar.


Grafi

Slika KM04-1: Intenzivnost prireje in pridelave: povprečni pridelek pšenice in koruze na hektar in mlečnost krav
Viri: 

Rastlinska pridelava, Živinoreja, Mleko in mlečni izdelki, Zemljišča in raba zemljišč, Statistični urad Republike Slovenije, 2013;
preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
pšenica t/ha 4 5 5 3 5 5 4 4 5 5
koruza t/ha 6 5 8 5 8 8 7 8 7 8
mlečnost t/kravo 5 5 5 5 5 5 6 6 6 6
2010 2011 2012 2013
pšenica t/ha 5 5 5 4
koruza t/ha 9 9 7 6
mlečnost t/kravo 6 6 6
Slika KM04-2: Intenzivnost pridelave: število glav živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi
Viri: 

Rastlinska pridelava, Živinoreja, Mleko in mlečni izdelki, Zemljišča in raba zemljišč, Statistični urad Republike Slovenije, 2013; preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2013

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
živina GVŽ/ha KZU 1 1 1 1
2010 2011 2012 2013
živina GVŽ/ha KZU 1 1

Cilji

Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki glede na nekatere izkušnje iz preteklosti v nenadzorovanih razmerah lahko predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje. Zaradi teh dejstev postaja ena osrednjih tem v strateških in programskih dokumentih evropske kmetijske in okoljske politike. Direktivi o vodah in nitratih sta ključna okoljska instrumenta, ki omejujeta možne negativne posledice intenzifikacije kmetijstva. Kmetijsko-okoljske vsebine pa so tudi pomemben element reforme kmetijske politike. S tako imenovano navzkrižno skladnostjo in uvajanjem drugih ukrepov za doseganje ekoloških standardov se povečuje pomen varovanja okolja v kmetijstvu. Do finančnih podpor upravičeni kmetje morajo spoštovati predpisane standarde s področij okolja, varne hrane in blaginje živali ter vzdrževati zemljišča glede na dobro kmetijsko prakso. Povečuje se tudi pomen okoljskih vsebin in ukrepov v okviru politike razvoja podeželja.


Raven intenzivnosti kmetijstva v Sloveniji je zmerna in se razvija predvsem v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma
zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda.

Intenzifikacija kmetijstva omogoča kmetijsko proizvodnjo z manjšimi stroški na enoto kmetijskega proizvoda – stroškov dela, kapitala ali zemljišč. V
preteklosti je zaradi povečane uporabe gnojil in sredstev za varstvo rastlin, zmanjševanja biodiverzitete zaradi posegov v prostor in podobno povzročala
enega najobsežnejših pritiskov na okolje, zato je danes ena od osrednjih tem kmetijske in okoljske politike, ki razvija instrumente za omejevanje
negativnih učinkov intenzifikacije.

Več kot 80 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se ukvarja z raznimi živinorejskimi proizvodnimi usmeritvami, od tega 47 % z govedorejo. Število
tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je samo v obdobju 2000–2013 zmanjšalo za skoraj četrtino. Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba, merjena s
številom GVŽ (glave velike živine) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi, tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000–2013 z 0,97 na 0,84 GVŽ/ha ali
za skoraj 9 %.

Navkljub zelo hitremu upadanju števila gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka in nekoliko manj izrazitemu nazadovanju števila krav molznic na teh
gospodarstvih, se skupna prireja mleka ni bistveno spremenila. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav na
gospodarstvo se je v obdobju 2000–2013 povečalo za več kot 50 %, hkrati pa se je povečala intenzivnost prireje. Povprečna prireja mleka na kravo molznico
(mlečnost) se je v desetih letih povečala za dobro četrtino in je v letu 2012 znašala 5,6 tone mleka na kravo.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, v letu 2013 je bilo po ocenah Statističnega urada požetih okoli 31 tisoč hektarov njiv
s pšenico in 42 tisoč hektarov njiv s koruzo. Tudi tu se izrazito povečuje koncentracija pridelave (povprečna površina pšenice ali koruze na gospodarstvo),
manj izrazito pa hektarski pridelek, ki kaže tudi veliko odvisnost od vremenske spremenljivosti.


Cilji in pravne podlage:
Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012
,

Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02


in

spremembe


)., Program razvoja podeželja

Vir podatkov:
SI-STAT, Statistični urad RS; preračuni Kmetijski inštitut Slovenije, Urad za makroekonomske analize in razvoj, Agencija Republike
Slovenije za okolje, 2013

Skrbnik podatkov:
Statistični urad RS

Datum zajema podatkov za kazalec:
februar 2013

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatke zbira Statistični urad RS in jih objavlja v rubrikah: Rastlinska pridelava, Živinoreja, Mleko in mlečni izdelki, Zemljišča in raba
zemljišč, Statistični urad Republike Slovenije.

Metodologija obdelave podatkov:
Preračuni so bili povzeti po:

Ocena stanja v kmetijstvu, statistična priloga. ( http://www.kis.si/pls/kis/!kis.web?m=36&j=SI#nav), Kmetijski inštitut Slovenije;

Poročilo o stanju v kmetijstvu, 2013, Kmetijski inštitut Slovenije 2013

Poročilo o razvoju 2013, Urad za makroekonomske analize in razvoj.

Informacije o kakovosti:

Prednosti in slabosti kazalca:

Skupna ocena
(1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):2

Relevantnost:
2

Točnost:
1

Časovna primerljivost:
1

Prostorska primerljivost:
/

Reference in viri:

Tomaž Cunder, 2011: KM04 Intenzivnost kmetijstva. Kazalci okolja v Sloveniji, Agencija RS za okolje.


Povezani kazalci


TWITTER