KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Raven intenzifikacije kmetijstva v Sloveniji je zmerna in predvsem poteka v smeri izboljšanja delovne intenzivnosti kmetijske pridelave oziroma zmanjševanja vložka dela na enoto površine oziroma proizvoda. Število glav velike živine (GVŽ) na ha kmetijske zemlje v obdelavi kot najbolj agregatni kazalec proizvodne intenzivnosti je stabilno, obremenitev se je v obdobju 2000 - 2007 celo nekoliko zmanjšala. Medtem ko se pri delovno intenzivnih usmeritvah (prireja mleka) dolgoročna intenzivnost, merjena s povprečno mlečnostjo, zmerno povečuje, pa pri delovno ekstenzivnih usmeritvah (pridelava pšenice oziroma koruze), že dalj časa ostaja na povprečno enaki ravni.


Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki posledično zmanjšuje proizvodne stroške na enoto kmetijskega proizvoda. Proizvodni stroški so funkcija stroškov dela, zemljišč in kapitala. Kapitalsko intenzivno kmetijstvo se razvije tam, kjer je razpoložljivost dela in predvsem zemljišč omejena (Belgija, Nizozemska). Kjer sta omejena kapital in zemljišča, se je razvilo delovno intenzivno kmetijstvo (Indija, Kitajska), kjer pa sta omejena kapital in delo, se je razvilo kmetijstvo, ki za svoj razvoj potrebuje veliko zemljišč (Argentina). Vsaka od teh treh oblik intenzifikacije ima različne vplive na okolje, naravo in socialno sestavo podeželskih območij.

Kazalec za opredelitev intenzivnosti kmetijstva je prikazan z:
- deležem in trendom kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo z živinorejo oziroma s pridelavo pšenice in koruze,
- obtežbo oziroma številom glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU),
- gibanjem proizvodnje mleka oziroma pšenice in koruze za zrnje na hektar.

Kazalec je opredeljen in izračunan tako, da dopolnjuje kazalec specializacija in diverzifikacija kmetijstva. Zaradi pomanjkljivih in neustreznih podatkov o višini neposrednih stroškov (za gnojila, zaščitna sredstva) pri posamezni proizvodni usmeritvi (knjigovodski podatki FADN) ni bilo mogoče prikazati sestave in razvojnega gibanja gospodarstev in njihovih površin po stroškovnih tipih.


Grafi

Slika KM04-1: Kmetijska gospodarstva glede na število glav velike živine (GVŽ) ter površine s pšenico in koruzo – sprememba med leti 2000 in 2007
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.

Prikaži podatke
GVŽ pšenica koruza
število oz. površina na gospodarstvo indeks 2007/2000 (2000=100) 111.5 122.6 132.7
skupno št. ali površina indeks 2007/2000 (2000=100) 92.1 103.2 85.2
število gospodarstev indeks 2007/2000 (2000=100) 82 54.8 64.3
Slika KM04-2: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na število živine
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.

Prikaži podatke
Ovce Prašiči Govedo Koze Konji GVŽ – skupaj
Glav/gospodarstvo - 2000 število 22.2 13.5 8.9 6.2 3.1 6.1
Glav/gospodarstvo - 2003 število 22.7 15.4 10.2 7.2 3.6 6.6
Glav/gospodarstvo - 2005 število 22.8 14.9 10.6 7.5 3.8 6.3
Glav/gospodarstvo - 2007 število 22.9 17.2 11.6 8.4 3.9 6.8
Št. gospodarstev - 2000 število 4330 44623 56097 4775 4634 77501
Št. gospodarstev - 2003 število 5281 39484 46736 3974 4728 68829
Št. gospodarstev - 2005 število 5747 33945 43675 4108 5128 66909
Št. gospodarstev - 2007 število 5923 31690 40842 4133 5081 63549
Št. glav - 2000 število 96027 601953 499546 29385 14407 470498
Št. glav - 2003 število 119631 607881 478331 28690 16879 456167
Št. glav - 2005 število 131126 505161 461224 30826 19249 421587
Št. glav - 2007 število 135887 544405 472363 34593 19623 433382
Slika KM04-3: Kmetijska gospodarstva v Sloveniji glede na pridelavo pšenice in koruze
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008.

Prikaži podatke
2000 2003 2005 2007
Pšenica ha/gospodarstvo 1.24 1.4 1.36 1.52
Koruza ha/gospodarstvo 1.07 1.22 1.24 1.42
Pšenica število gospodarstev 30857 25460 21980 20917
Pšenica ha 38190 35585 29845 31861
Koruza število gospodarstev 44826 36141 34212 28844
Koruza ha 48009 44137 42369 40905
Slika KM04-4: Število glav velike živine (GVŽ) na hektar kmetijske zemlje v uporabi (KZU) v Sloveniji in izbranih državah
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008; Eurostat, 2008.

Prikaži podatke
Belgija Slovenija Avstrija Grčija
GVŽ/ha KZU - 2000 GVŽ/ha KZU 3.13 0.97 0.79 0.71
GVŽ/ha KZU - 2003 GVŽ/ha KZU 2.84 0.94 0.77 0.66
GVŽ/ha KZU - 2005 GVŽ/ha KZU 2.8 0.87 0.75 0.62
GVŽ/ha KZU - 2007 GVŽ/ha KZU 2.76 0.89 0.78 0.61
Štev. GVŽ - 2000 število 4359330 470498 2673930 2540110
Štev. GVŽ - 2003 število 3956250 456167 2508220 2628970
Štev. GVŽ - 2005 število 3884560 421587 2453730 2479650
Štev. GVŽ - 2007 število 3787770 433382 2473240 2430620
ha KZU - 2000 ha 1393780 485879 3388230 3583190
ha KZU - 2003 ha 1394400 486473 3257220 3967770
ha KZU - 2005 ha 1385580 485432 3266240 3983790
ha KZU - 2007 ha 1374430 488774 3189110 3967770
Slika KM04-5: Povprečna mlečnost krav v Sloveniji in izbranih državah
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008, 2011; Eurostat, 2011

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Krave molznice - Slovenija število 140236 135805 139980 130711 134009 120273 112510 116391 113400 113100
Namolzeno mleko - Slovenija t 648628 652835 727639 661651 650400 659031 642262 666472 653700 625500
Povp. mlečnost - Slovenija kg/kravo 4351 4655 5358 4727 4976 4918 5340 5924 5765 5531
Krave molznice - Avstrija število 621002 597981 588971 557877 538000 534400 527400 524500 530200 533000
Namolzeno mleko - Avstrija t 2660800 2653656 2648846 2644300 2616770 2621060 2673640 2661390 2705000 2709000
Povp. mlečnost - Avstrija kg/kravo 4285 4438 4497 4740 4864 4905 5069 5074 5102 5083
Krave molznice - Belgija število 629396 611315 591006 572135 570600 548200 531900 524300 517800 517700
Namolzeno mleko - Belgija t 3124479 3088136 2894654 2828833 2845270 2867810 2836930 2878640 2849000 2954000
Povp. mlečnost - Belgija kg/kravo 4964 5052 4898 4944 4986 5231 5334 5490 5502 5706
Krave molznice - Grčija število 180000 172000 152000 149000 150000 152300 167800 150000 154000 145000
Namolzeno mleko - Grčija t 669500 706000 678100 661400 687000 660000 669700 716200 690000 684000
Povp. mlečnost - Grčija kg/kravo 3719 4105 4461 4439 4580 4334 3991 4775 4481 4717
Slika KM04-6: Povprečni pridelek pšenice v Sloveniji, EU-27 in izbranih državah
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008, 2011; Eurostat, 2011.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Površina pšenice - Slovenija ha 38190 39335 35729 35585 32385 30059 32083 32040 35413 34534
Pridelek pšenice - Slovenija t 162559 181083 174868 122920 146829 141293 134449 133339 160297 135905
Povp. pridelek pšenice - Slovenija t/ha 4.26 4.6 4.89 3.45 4.53 4.7 4.19 4.16 4.53 3.94
Površina pšenice - EU-27 000 ha 26680 26472 27055 24734 26651 26477 24859 24835
Pridelek pšenice - EU-27 000 t 132541 126062 133385 111443 149085 135179 126580 120144
Povp. pridelek pšenice - EU-27 t/ha 4.97 4.76 4.93 4.51 5.59 5.11 5.09 4.84
Površina pšenice - Avstrija ha 293806 287777 288764 272001 290200 289000 284600 293000 296800 309000
Pridelek pšenice - Avstrija t 1312962 1508283 1434208 1191380 1191380 1718800 1453100 1396300 1689700 1523400
Povp. pridelek pšenice - Avstrija t/ha 4.47 5.24 4.97 4.38 4.11 5.95 5.11 4.77 5.69 4.93
Površina pšenice - Belgija ha 213141 181042 202420 199319 213000 213800 210400 210000 211500
Pridelek pšenice - Belgija t 1687618 1457396 1675000 1692900 1913100 1799400 1719500 1645300 1978100
Povp. pridelek pšenice - Belgija t/ha 7.92 8.05 8.27 8.49 8.98 8.42 8.17 7.83 9.35
Površina pšenice - Grčija ha 832800 931100 890300 851300 838800 845500 685000 632000 657100 698000
Pridelek pšenice - Grčija t 1858000 1830400 1783000 1631700 1773700 1761000 1576300 1403200 1939300 1830000
Povp. pridelek pšenice - Grčija t/ha 2.23 1.97 2 1.92 2.11 2.08 2.3 2.22 2.95 2.62
Slika KM04-7: Povprečni pridelek koruze za zrnje v Sloveniji, EU-27 in izbranih državah
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, 2002, 2008, 2011; Eurostat, 2011.

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Površina koruze - Slovenija ha 48009 47571 45525 44137 45996 42369 39839 40906 43698 38611
Pridelek koruze - Slovenija t 282393 257546 371365 224223 357621 351168 276106 308259 319902 302600
Povp. pridelek koruze - Slovenija t/ha 5.88 5.41 8.16 5.08 7.78 8.29 6.93 7.54 7.32 7.84
Površina koruze - EU-27 000 ha 9435.2 9595.7 9360.3 9786.6 10110.3 8953.4 8511.8 8288.9
Pridelek koruze - EU-27 000 t 51369 61061.1 59992.1 52287.2 71444.7 62795.9 55382.5 48298
Povp. pridelek koruze - EU-27 t/ha 5.44 6.36 6.41 5.34 7.07 7.01 6.51 5.83
Površina koruze - Avstrija ha 164057 171420 172230 173306 178700 167200 159300 170900 194100 178500
Pridelek koruze - Avstrija t 1617535 1493010 1666605 1452054 1653700 1724800 1471700 1696500 2147200 1890500
Povp. pridelek koruze - Avstrija t/ha 9.86 8.71 9.68 8.38 9.25 10.32 9.24 9.93 11.06 10.59
Površina koruze - Belgija ha 35783 40555 47392 52723 52200 54300 56500 58200
Pridelek koruze - Belgija t 397375 460874 530700 554700 637800 634100 575900 698900 858800 808100
Povp. pridelek koruze - Belgija t/ha 11.11 11.36 11.2 10.52 12.22 11.68 10.19 12.01
Površina koruze - Grčija ha 208200 210000 225300 249800 251400 241000 179000 198600 240000 240000
Pridelek koruze - Grčija t 1850000 1900000 2002000 2205700 2210000 2169000 1646800 1767500 2472000 2352000
Povp. pridelek koruze - Grčija t/ha 8.89 9.05 8.89 8.83 8.79 9 9.2 8.9 10.3 9.8
Slika KM04-8: Število GVŽ na ha KZU po občinah
Viri: 

Popis kmetijskih gospodarstev, 2000.


Cilji

Intenzifikacija kmetijstva je proces, ki glede na nekatere izkušnje iz preteklosti v nenadzorovanih razmerah lahko predstavlja enega najobsežnejših pritiskov na naravo in okolje. Zaradi teh dejstev postaja ena osrednjih tem v strateških in programskih dokumentih evropske kmetijske in okoljske politike. Direktivi o vodah in nitratih sta ključna okoljska instrumenta, ki omejujeta možne negativne posledice intenzifikacije kmetijstva. Kmetijsko-okoljske vsebine pa so tudi pomemben element reforme kmetijske politike v letu 2003. S tako imenovano navzkrižno skladnostjo in uvajanjem drugih ukrepov za doseganje ekoloških standardov se povečuje pomen varovanja okolja v kmetijstvu. Do finančnih podpor upravičeni kmetje morajo spoštovati predpisane standarde s področij okolja, varne hrane in blaginje živali ter vzdrževati zemljišča glede na dobro kmetijsko prakso. Povečuje se tudi pomen okoljskih vsebin in ukrepov v okviru politike razvoja podeželja.


Več kot 84% vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se ukvarja z raznimi živinorejskimi proizvodnimi usmeritvami, od tega kar 60 % z govedorejo. Število tistih, ki se ukvarjajo z živinorejo, se je samo v obdobju 2000 –2007 zmanjšalo za skoraj 18 %.

Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo, usmerjeno v živinorejo, po zadnjih podatkih redi skoraj 7 glav velike živine, kar je dobrih 11% več kakor na začetku obravnavanega obdobja. Strukturne spremembe so, zaradi hitre dinamike sprememb pri skupnem številu glav velike živine, še bolj pa pri skupni površini kmetijskih zemljišč v uporabi, zelo neizrazite pri t. i. obtežbi (število glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi predstavlja enega od najbolj agregiranih kazalcev obremenjevanja okolja). Podobno kakor v drugih državah EU se obtežba tudi v Sloveniji zmanjšuje, samo v obdobju 2000 - 2007 za skoraj 10 %. Prikaz števila glav velike živine na hektar kmetijskih zemljišč v uporabi na občinski ravni kaže na razmeroma netipično in razpršeno prostorsko porazdelitev območij z različno obtežbo.

Navkljub zelo hitremu upadanju gospodarstev, usmerjenih v prirejo mleka, in nekoliko manj izrazitemu nazadovanju števila krav molznic na teh gospodarstvih skupni obseg proizvodnje z rednim letnim nihanjem še vedno raste. Vzrok je izrazito povečanje koncentracije prireje mleka – povprečno število krav na gospodarstvo se je v obdobju 2000 - 2007 povečalo za več kot 30%, hkrati pa se je povečala intenzivnost prireje.

Povprečna prireja mleka na kravo molznico (mlečnost) se je v sedmih letih povečala za dobrih 1.500 kg ali za 36%. Z več kot 5.000 kg na kravo je Slovenija primerljiva s sosednjo Avstrijo in nekaterimi drugimi državami članicami Evropske unije.

Pšenica in koruza za zrnje sta najpomembnejši poljščini v Sloveniji, z njuno pridelavo pa se je v letu 2007 ukvarjalo 20.917 (pšenica) in 28.844 (koruza) kmetijskih gospodarstev. Ob zmanjševanju števila gospodarstev, ki se ukvarjajo s pridelavo omenjenih poljščin in razmeroma nespremenljivem obsegu skupne pridelave se izrazito povečuje koncentracija pridelave (povprečna površina pšenice in koruze na gospodarstvo).

Intenzivnost pridelave pšenice, merjena s količino pridelka na hektar, je v Sloveniji na ravni dolgoročnega povprečja za skoraj 1,4 t manjša kakor v EU. Hektarski pridelek se v Sloveniji že več let ne spreminja bistveno. Podobno je pri koruzi, le da je letno nihanje zaradi podnebnih dejavnikov nekoliko izrazitejše.


Podatki za Slovenijo

Cilji in pravne podlage:

Vir podatkov: Statistični urad Republike Slovenije, 2002. Dernulc, S., Iljaš, U., Kutin, B., Orešnik, I., Cunder, T., Golež, M., Juvančič. Popis kmetijskih gospodarstev, Slovenija 2000 (Rezultati raziskovanj, 15, Kmetijstvo in ribištvo, št. 777). Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 256 str
Statistični urad Republike Slovenije, 2008. Struktura kmetijskih gospodarstev, 1. 6. 2007, SI-STAT, Ljubljana, 30.06 2008

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije

Datum zajema podatkov za kazalec: oktober 2011

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Osnovni vir podatkov, po katerih so izračunane vrednosti kazalcev, so strukturni popisi kmetijstva, ki jih izvaja Statistični urad Republike Slovenije in se podobno kakor v drugih državah EU izvajajo na tri leta. Na voljo imamo primerljive podatke za leta 2000, 2003, 2005 in 2007. Medtem ko je bil v letu 2000 izveden popolni popis kmetijstva, ki je zajel več kakor 86.000 kmetijskih gospodarstev, so bili v letih 2003, 2005 in 2007 izvedeni vzorčni popisi.


TWITTER