KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

Onesnaženost zunanjega zraka z žveplovim dioksidom v naseljenih območjih Slovenije ni več nevarna za zdravje ljudi. Tudi kritična letna koncentracija za zaščito vegetacije ni presežena. Izboljšanje stanja v zadnjem desetletju velja pripisati izvedenim ukrepom v termoelektrarnah in industriji ter uvedbi goriv z nizko vsebnostjo žvepla.

Good

Izmerjene koncentracije dušikovega dioksida in skupnih dušikovih oksidov v zunanjem zraku ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti. Zato ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in vegetacijo.

Bad

Raven onesnaženosti zraka z ozonom je v zadnjih letih nad ciljno vrednostjo za varovanje zdravja ljudi na merilnih mestih mestnega in podeželskega ozadja, dolgoročni cilji pa so preseženi skoraj na vseh merilnih mestih. Opozorilna vrednost je zaradi manj sončnih in vročih poletij največkrat presežena le na Primorskem in v višjih legah - Otlica. Nekaj preseganj pa je zabeleženih tudi na merilnih mestih, ki niso direktno izpostavljena prometu. Na območju Primorske beležimo najvišje ravni ozona zaradi ugodnejšega vremena in prenosa ozona in njegovih predhodnikov iz severne Italije.

Neutral

Onesnaženost zraka z delci PM10 je bila v letu 2020 v povprečju nižja kot v obdobju do leta 2019. Število prekoračitev delcev v letu 2020 je le na enem merilnem mestu v celinski Sloveniji preseglo dovoljeno število 35 in še na tem merilnem mestu sta dve od šestintridesetih preseganj posledica puščavskega prahu, ki se v skladu z zakonodajo šteje med naravne vire in se ne upošteva pri skladnosti s predpisanimi standardi kakovosti. Letna mejna vrednost za delce PM10 in PM2,5 ni bila presežena na nobenem merilnem mestu.

Good

Skupni izpusti snovi, ki povzročajo zakisovanje in evtrofikacijo so se v Sloveniji v obdobju 1990-2019 zmanjšali za 80 %. Najbolj so se zmanjšali izpusti žveplovih oksidov, kar za 98 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 60 %, izpusti amonijaka pa za 20 %. Izpusti žveplovih oksidov, dušikovih oksidov in amonijaka so bili leta 2019 nižji od predpisanih ciljnih vrednosti, ki ne smejo biti presežene od leta 2010 dalje.

Good

Izpusti vseh predhodnikov ozona so se v Sloveniji od leta 1990 do leta 2019 zmanjšali za 58 %. Izpusti dušikovih oksidov so se zmanjšali za 60 %, ogljikovega oksida za 67 %, nemetanskih hlapnih organskih snovi za 52 % ter metana za 24 %. Izpusti so se zmanjšali predvsem zaradi uvajanja strožjih emisijskih standardov za motorna vozila, kar je prispevalo k občutnem zmanjšanju izpustov dušikovih oksidov in ogljikovega oksida iz cestnega prometa, ki je glavni vir predhodnikov ozona.

Neutral

Izpusti težkih kovin so se v Sloveniji v obdobju 1990-2019 zmanjšali, kar lahko v veliki meri pripišemo tako izvrševanju zakonodaje Evropske unije kot izboljšanem nadzoru in uporabi najboljših razpoložljivih tehnologij.

Neutral

Izpusti obstojnih organskih onesnaževal (polikloriranih bifenilov, policikličnih aromatskih ogljikovodikov, heksaklorobenzena, dioksinov in furanov) so se v obdobju 1990-2019 v Sloveniji zmanjšali, predvsem zaradi kombinacije ciljno usmerjene zakonodaje, izboljšanega nadzora in uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij.

Neutral

Projekcije kažejo zmanjšanje izpustov SO2, NOx, NMVOC, NH3 in PM 2.5 do leta 2030, predvsem zaradi zaostritve okoljske zakonodaje in izvajanja številnih ukrepov sektorskih politik. Zmanjšanje je glede na cilje za leto 2020 in 2030 zadovoljivo, le pri PM2.5, NMVOC in SO2 so izpusti leta 2030 le malo nižji od ciljnih, zato obstaja možnost, da cilji kljub izvajanju ukrepov ne bodo doseženi. Zato je potrebno aktivno spremljanje trendov in ob nedoseganju pričakovanega gibanja priprava dodatnih ukrepov.


SLEDI NAM

TWITTER