KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V letu 2009 je količina nastalih odpadkov glede na predhodnje leto prvič rahlo upadla. Glede na leto 2008, je nastalo okoli 4 % manj odpadkov. Leta 2009 je bilo odstranjenih 27 %, predelanih pa 73 % odpadkov. Najbolj zaskrbljujoče ostaja ravnanje s komunalnimi odpadki, saj se jih še vedno odloži več kot 60 %. Kljub temu, da se v zadnjih letih količina predelanih odpadkov zvišuje in jih odstranjujemo manjše količine, se pri ravnanju z odpadki še vedno kaže veliko zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske unije.


Kazalec prikazuje količine nastalih odpadkov v Sloveniji ter razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih. Količina in delež posameznih postopkov predelave in odstranitve je prikazana za komunalne odpadke, odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter nevarne odpadke.

Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem ponovno uporabo, snovno, biološko predelavo in energetsko izrabo odpadkov, pri čemer gre za uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Postopke predelave odpadkov, določa priloga 5 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) . Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.

Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Postopki odstranjevanja so predvsem obdelava odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami, sežiganje in odlaganje odpadkov. Postopki odstranjevanja odpadkov so določeni v prilogi 6 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08).


Grafi

Slika OD07-1: Količina nastalih odpadkov v Sloveniji
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti 1000 t 3731 4146.8 5067.6 5336.6 5358.7 6046.8 5960.5 5751.7
komunalni odpadki 1000 t 731.1 712.7 832.8 844.6 865.8 882.7 919.8 909.4
nevarni odpadki 1000 t 75.9 94.5 83.1 84.4 90.9 106.1 153.9 99.3
skupaj 1000 t 4537.9 4954.1 5983.5 6265.6 6315.4 7035.6 7034.2 6760.4
Slika OD07-2: Skupna količina nastalih odpadkov v Sloveniji v primerjavi z BDP
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010; Statistični urad RS, 2010

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
nastali odpadki 1000 t 4538 4954 5984 6266 6315 7035 7034 6760
nastali odpadki indeks (2002=100) 100 109 132 138 139 155 155 149
BDP 1000 t 23128 25114 27073 28750 31050 34568 37305 35384
BDP indeks (2002=100) 100 109 117 124 134 149 161 153
Slika OD07-3: Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
komunalni 2002 komunalni 2003 komunalni 2004 komunalni 2005 komunalni 2006 komunalni 2007 komunalni 2008 komunalni 2009 - iz proiz. In stor. dej. 2002
reciklaža 1000 t 7.1 11.3 112 129.1 96.8 361.6 335.5 349.8 536.2
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 4.5 1.6 14.3 2.2 0 0.3 13.1 14 313.1
drugi načini predelave 1000 t 4.9 6.2 1.8 3.5 4 2.4 3.1 0.5 1663
sežig odpadkov 1000 t 0 0 0.2 1.2 6.3 0.2 0.2 0.2 56.3
odlaganje odpadkov 1000 t 712.8 693.5 667.7 672.3 731.8 800.9 762.7 634.4 268.3
drugi postopki odstranitve 1000 t 1.7 0.1 0 0 0 0 0 0 894.1
iz proiz. In stor. dej. 2003 iz proiz. In stor. dej.2004 iz proiz. In stor. dej.2005 iz proiz. In stor. dej. 2006 iz proiz. In stor. dej.2007 iz proiz. In stor. dej.i 2008 iz proiz. In stor. dej.2009 - nevarni 2002 nevarni 2003
reciklaža 1000 t 583.1 1115.5 2202.1 2752.9 3031.8 3584.9 2862.7 36.6 48.2
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 332.2 372.4 360.9 339.3 280 290.9 258 4.2 7.3
drugi načini predelave 1000 t 1873.4 1947 679.9 311.3 340.8 673.1 1000.9 3.2 5.2
sežig odpadkov 1000 t 20.2 105.6 19.5 82.6 4.8 4.4 41.4 12.5 15
odlaganje odpadkov 1000 t 272 700.1 1390.5 1283.2 1533 1058.5 614 11.3 11.7
drugi postopki odstranitve 1000 t 1065.9 0 1.1 0 254.9 2.7 324.1 8 7
nevarni 2004 nevarni 2005 nevarni 2006 nevarni 2007 nevarni 2008 nevarni 2009
reciklaža 1000 t 44.1 5.1 33.3 59.4 46.3 41.9
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 13.6 16.6 15 16.2 9.8 7.9
drugi načini predelave 1000 t 6.3 8 4.8 2 1.9 2.8
sežig odpadkov 1000 t 11.6 13.5 13.7 5.6 11.1 12.1
odlaganje odpadkov 1000 t 5.8 0.3 7.4 27.6 49.5 22.2
drugi postopki odstranitve 1000 t 0 1.1 0 0.5 0.1 0.1
Slika OD07-4: Delež predelanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in nevarnih odpadkov
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
komunalni odpadki % 2.3 2.7 15.4 16 11.6 31.3 31.6 36.5
odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti % 67.3 67.2 67.8 60.8 63.5 67 81 80.8
nevarni odpadki % 69.7 48.9 60.5
Slika OD07-5: Skupne količine predelanih in odstranjenih odpadkov
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
predelani 1000 t 2528.8 2807.7 3563 3377.7 3504.4 4094.5 4958.6 4538.5
odstranjeni 1000 t 1933.2 2051.8 1473.6 2084.6 2103.9 2627.5 1889.3 1648.4
Slika OD07-6: Potek življenjskega kroga: pridobivanje — proizvodnja — potrošnja — odpadki
Viri:

EEA, ETC za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, 2010 (SOER 2010)


Cilji

Čim večja ponovna uporaba in predelava odpadkov:
• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin komunalnih odpadkov ter snovno izrabiti vsaj 42 %,
• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti,
• nadaljevanje trenda zmanjševanja nastajanja količin nevarnih odpadkov, in sicer od 5 do 10 % na letni ravni.


Z rastjo gospodarstva in potrošništva se raba naravnih virov povečuje in naraščajo tudi količine nastalih odpadkov. Pri ravnanju z odpadki je zelo pomembno preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje vpliva ravnanja z odpadki na okolje in zmanjševanje pritiskov na naravne vire.

Preprečevanje nastajanja odpadkov lahko pomaga pri zmanjševanju vplivov na okolje v vseh fazah življenjskega kroga naravnih in drugih virov. Čeprav je pri preprečevanju nastajanja odpadkov največ možnosti za zmanjšanje pritiskov na okolje, so politike, usmerjene v zmanjševanje količin odpadkov tudi drugod v Evropi redke in zaenkrat še ne prav učinkovite. Zato bo v prihodnje temu potrebno posvetiti več pozornosti.

Pri ravnanju z odpadki skušamo prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter količino nastalih odpadkov oz. slabšanjem okolja. Po letu 2008 je količina nastalih odpadkov sicer naraščala nekoliko počasneje kot gospodarska rast, vendar bodo šele naslednja leta pokazala, če lahko govorimo o razdružitvi (decoupling).

V letu 2009 se je količina odpadkov prvič odkar spremljamo trend nastajanja količin odpadkov nekoliko zmanjšala. Vendar je to lahko le odraz gospodarske krize. Tako je v letu 2009 v Sloveniji nastalo okoli 6,8 milijona ton odpadkov, kar je 4% manj kot v letu 2008. Med nastalimi odpadki je bilo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (85 %), sledijo komunalni (13%) in nevarni odpadki (2%).

Skupaj je bilo leta 2009 v Sloveniji predelanih 4,5 milijonov ton odpadkov, kar je 8 % manj kot leta 2008 vendar 55 % več kot leta 2002. Količina odstranjenih odpadkov se je po letu 2007, ko so bile dosežene najvišje vrednosti (36 % več kot leta 2002), zmanjšala. Leta 2009 je bilo odstranjenih 1,6 milijona ton odpadkov, kar je 37 % manj kot leta 2007. V letu 2009 je bilo skupaj odstranjenih 27 %, predelanih pa 73 % odpadkov.

V Sloveniji je najbolj zaskrbljujoče ravnanje z komunalnimi odpadki, kjer je odstranjevanje (odlaganje) še vedno najbolj razširjen način ravnanja. V letu 2009 je bilo na komunalna odlagališča odloženih 64 % nastalih komunalnih odpadkov. Preostalih 36 % komunalnih odpadkov je šlo v predelavo, največ od teh je bilo recikliranih (96 %).

Ena izmed možnosti odstranjevanja odpadkov so tudi sežigalnice. V Sloveniji imamo trenutno tri naprave za sežig odpadkov – v Celju, Lendavi in Račah. Uveljavlja se tudi toplotna obdelava odpadkov v napravah za sosežig odpadkov ki so zasnovane kot toplarna (predpisana toplotna moč), ki kot gorivo uporablja t.i. lahko frakcijo komunalnih odpadkov, njen osnovni namen pa je soproizvodnja toplote in električne energije. V letu 2011 so obratovale tudi 4 naprave za toplotno obdelavo – v Mengšu, Trbovljah, Desklah in Krškem. Kljub temu, da se sežigalnice zdijo ugodnejša rešitev kot odlaganje na odlagališča, že novelacija OP BIOO iz leta 2008 opozarja, da sežigalnice neobdelanih komunalnih odpadkov, ki omogočajo masovni sežig ne omogočajo sodobnega načina gospodarjenja z odpadki in so v nasprotju z evropsko strategijo ravnanja z odpadki, zato ni upravičljive podlage za njihovo izgradnjo.

Pri odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti gre od leta 2002 v postopke predelave okrog 65 % nastalih odpadkov. Leta 2009 je bilo predelanih 81 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, od katerih je bilo prav tako največ recikliranih (70 %) oziroma predelanih na drug način (24 %). Preostalih 19 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti je bilo odstranjenih – največ je bilo odloženih na industrijska odlagališča (63 %) oziroma odstranjenih na druge načine (33 %). Odpadke, odstranjene na druge načine, predstavljata večinoma elektrofilterski pepel, ki se uporablja za zapolnjevanje rudniških rovov ter žlindra, ki se uporablja kot gradbeni material.

Pri nevarnih odpadkih je bilo leta 2009 odstranjenih 40 % odpadkov, od katerih je bila večina odloženih na odlagališča (65 %) oziroma so šli v sežig (35 %). Predelanih je bilo 60 % nevarnih odpadkov, tudi v tem primeru je največji delež predstavljala reciklaža (80 %).

Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki 2008/98/ES določa splošne norme za ravnanje z odpadki na ravni Evropske unije in hkrati dovoljuje državam članicam, da podrobneje določijo nacionalne ukrepe in postopke za doseganje ciljev. Sprejeti se bodo morali novi okoljski cilji, ki vzpodbujajo ločevanje, ponovno uporabo in recikliranje, spremenil se bo klasifikacijski seznam odpadkov, sprejete pa bodo tudi nove usmeritve glede ravnanja z odpadki. Določila direktive bo Slovenija morala prenesti v svoj pravni red v dveh letih od njenega sprejetja, tako da lahko v kratkem pričakujemo spremembe sedaj veljavne Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 34/08).

Upoštevanje življenjskega kroga pri ravnanju z odpadki zmanjšuje vplive na okolje in rabo naravnih virov. Ravnanje z odpadki je osrednja tema okoljskih politik v EU že od 70. let preteklega stoletja. Rezultat teh politik je, da se surovine pridobljene iz odpadkov vse pogosteje uporabljajo v proizvodnih procesih kot surovine, kar prispeva k zapiranju snovnih tokov v vseh gospodarskih panogah. EU združuje politiko rabe naravnih virov in odpadkov v Tematski strategiji o preprečevanju nastajanja in recikliranju odpadkov in Tematski strategiji o trajnostni rabi naravnih virov. Zastavila si je tudi strateški cilj – postati najučinkovitejše gospodarstvo na svetu z vidika rabe naravnih virov in zmanjšati negativne vplive rabe naravnih virov in nastajanja odpadkov na okolje.

Rabo naravnih virov, vode, energije in nastajanja odpadkov poganjajo naši vzorci potrošnje in proizvodnje. Vendar se sedanje politike večinoma usmerjajo v zmanjševanje negativnih učinkov potrošnje in pogosto temeljijo na prostovoljnih instrumentih, premalo pa se posvečajo temeljnim vzrokom netrajnostne potrošnje. EU se z naravnimi viri v veliki meri oskrbuje iz tujine – več kot 20 % naravnih virov, ki jih porabimo prihaja iz uvoza. V letu 2005 je bilo v EU porabljenih 8,2 milijarde ton snovi.

Za Evropske države EEA (Evropska agencija za okolje) v poročilu SOER 2010 navaja, da se je EU zavezala, da bo zmanjšala količino odpadkov, vendar pri tem ni uspešna. Leta 2006 je v državah EU – 27 nastalo približno 3 milijarde ton odpadkov – kar v povprečju pomeni 6 ton na prebivalca. Količina nastalih odpadkov se med državami članicami EU precej razlikuje in dosega razmerje 1:39, kar je predvsem posledica razlik v strukturi industrije in različnih družbeno-gospodarskih razmer. Ravnanje z odpadki se je izboljšalo v skoraj vseh državah EU in količina recikliranih odpadkov se povečuje na račun količine odloženih. Kljub temu je bila od treh milijard ton odpadkov na odlagališča še vedno odložena približno polovica. Drugi odpadki so bili predelani, reciklirani, ponovno uporabljeni ali sežgani.

Ravnanju z odpadki je v EU po nekaterih ocenah namenjenega približno 0,75 % BDP. Dejavnost recikliranja po ocenah ustvari 24 milijard EUR prometa in zaposluje približno pol milijona ljudi. V svetovnem merilu tako EU zavzema približno 30-odstotni delež v okoljskih dejavnostih in 50–odstotni delež v dejavnostih ravnanja z odpadki in recikliranja.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (Ur. l. RS št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje.
Statistični urad RS:
- SI-STAT podatkovni portal > Ekonomsko področje > Nacionalni računi > Bruto domači proizvod, letni podatki

Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje, kontaktna oseba: Brigita Šarc; Statistični urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 10. marec 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so zajeti za obdobje 2002-2009, zbirajo se letno. Agencija RS za okolje, zbira podatke o nastajanju in ravnanju z vsemi vrstami odpadkov v Republiki Sloveniji.
Obveznost poročanja podatkov o odpadkih je predpisana na podlagi Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06 in 70/08 ), podrobneje v Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) oz. do leta 2008 v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). Za komunalne odpadke pa v Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01 in 41/04).
V primeru komunalnih odpadkov so zavezanci za poročanje izvajalci lokalnih javnih služb zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter javnih komunalnih službah. Za odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti Pravilnik o ravnanju z odpadki predpisuje obveznost poročanja o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za povzročitelje odpadkov, zbiralce, predelovalce ali odstranjevalce nenevarnih in nevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti nad predpisanim količinskim pragom (10 ton za nenevarne odpadke in 5 kg za nevarne odpadke). Poroča se enkrat letno, do 31.3. za preteklo koledarsko leto.
Do leta 2007 so bili nevarni odpadki zajeti tako v okviru komunalnih odpadkov ter odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti kot tudi posebej, po letu 2007 pa se nevarni odpadki beležijo le posebej. Količine zbranih komunalnih odpadkov in odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v v obdobju 2007- 2009, za razliko od prejšnjih let, tako vsebujejo le zbrane količine nenevarnih odpadkov.
Leta 2008 je prišlo do uskladitve metodologije zbiranja in obravnavanja podatkov o zbranih količinah odpadkov, tako da so s tem letom podatki Agencije Rs za okolje in Statističnega urada RS usklajeni in se v naslednjih letih ne bodo več poročali ločeno.
Metodologija obdelave podatkov:

Za izdelavo slike OD7-1 so uporabljeni podatki o skupni količini nastalih odpadkov (v 1000 ton), ki je bila izračunana na podlagi seštevka podatkov za komunalne odpadke, odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in nevarne odpadke v posameznih letih.

Pri sliki OD7-2: Skupna količina nastalih odpadkov v Sloveniji v primerjavi z BDP so podatki preračunani na indeks z osnovnim letom 2002.

Podatki o količinah predelanih in odstranjenih odpadkov (v 1000 ton) glede na načine ravnanja (reciklaža, sežig, odlaganje, …) so prikazani na sliki OD7-3.

Na sliki OD7-4 so prikazani izračunani deleži predelanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in nevarnih odpadkov. Do leta 2007 so nevarni odpadki prikazani kot del odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in komunalnih odpadkov, leta 2007 pa je prišlo do spremembe metodologije in tako so nevarni odpadki za obdobje 2007- 2009, prikazani posebej in niso več del komunalnih odpadkov oziroma odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Skupne količine predelanih in odstranjenih odpadkov (v 1000 ton) za obdobje 2002-2008 v Sloveniji so prikazane na sliki OD7-5.

Slika OD7-6 je povzeta po poročilu SOER 2010.
OD7-0: Hierarhija ravnanja z odpadki

Vir:MOP, 2011.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Po letu 2002 se je metodologija zbiranja podatkov o odpadkih v pristojnih institucijah (ARSO, SURS) poenotila, po letu 2008 pa je bila poenotena tudi metodologija poročanja institucijam po mednarodni poročevalski obveznosti.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Buda, K., 2009. Slovenija in operacionalizacija nove okvirne direktive o ravnanju z odpadki. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 7-8
- Evropsko okolje: Stanje in napovedi 2010 (SOER 2010 – Strnjeno poročilo), 2010. Evropska agencija za okolje
- Koželj, I., 2009. Operativni program odstranjevanja odpadkov s poudarkom na ravnanju s komunalnimi odpadki. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 17-20
- MOP, 2011. Odpadki.
- Operativni program odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov (OP BIOO). Novelacija, marec 2008.
- Survey of resource efficiency policies in EEA member and cooperating countries, 2011. Country profile: Slovenia. Country information on resource efficiency policies, instruments, objectives, targets and indicators, institutional setup and information needs. Evropska agencija za okolje.
- Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov, 2005.
- Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08)


Related indicators