KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

V obdobju 2002-2008 je količina nastalih odpadkov narasla za 55 %. Leta 2008 je bilo odstranjenih 42 %, predelanih pa 58 % odpadkov. Najbolj zaskrbljujoče je ravnanje s komunalnimi odpadki, saj se jih še vedno odloži več kot 70 %. Kljub temu, da se v zadnjih letih količina predelanih odpadkov zvišuje in jih odstranjujemo manjše količine, se pri ravnanju z odpadki še vedno kaže veliko zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske unije.


Kazalec prikazuje količine nastalih odpadkov v Sloveniji ter razmerje med predelanimi in odstranjenimi odpadki v posameznih letih. Količina in delež posameznih postopkov predelave in odstranitve je prikazana za komunalne odpadke, odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti ter nevarne odpadke.

Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali njihovih sestavin in zajema predvsem ponovno uporabo, snovno, biološko predelavo in energetsko izrabo odpadkov, pri čemer gre za uporabo odpadkov kot gorivo v kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za pridobivanje goriva. Postopke predelave odpadkov, določa priloga 5 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) . Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.

Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki jih ni mogoče predelati. Postopki odstranjevanja so predvsem obdelava odpadkov z biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami, sežiganje in odlaganje odpadkov. Postopki odstranjevanja odpadkov so določeni v prilogi 6 Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08).


Grafi

Slika OD07-1: Količina nastalih odpadkov v Sloveniji
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
komunalni odpadki 1000 t 731.1 712.7 832.8 844.6 865.8 882.7 919.8
odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti 1000 t 3731 4146.8 5067.6 5336.6 5358.7 6046.8 5960.5
nevarni odpadki 1000 t 75.9 94.5 83.1 84.4 90.9 106.1 153.9
skupaj 1000 t 4537.9 4954.1 5983.5 6265.6 6315.4 7035.6 7034.2
Slika OD07-2: Skupna količina nastalih odpadkov v Sloveniji v primerjavi z BDP
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009, Statistični urad Republike Slovenije 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
nastali odpadki indeks (2002=100) 100 109 132 138 139 155 155
BDP indeks (2002=100) 100 109 117 124 134 149 161
Slika OD07-3: Količine predelanih in odstranjenih odpadkov glede na načine ravnanja
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
komunalni 2002 komunalni 2003 komunalni 2004 komunalni 2005 komunalni 2006 komunalni 2007 komunalni 2008 - iz proiz. In stor. dej. 2002 iz proiz. In stor. dej. 2003
reciklaža 1000 t 7.1 11.3 112 129.1 96.8 356.8 316.2 536.2 583.1
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 4.5 1.6 14.3 2.2 0 0.3 13.1 313.1 332.2
drugi načini predelave 1000 t 4.9 6.2 1.8 3.5 4 2 2.4 1663 1873.4
sežig odpadkov 1000 t 0 0 0.2 1.2 6.3 0.5 0.6 56.3 20.2
odlaganje odpadkov 1000 t 712.8 693.5 667.7 672.3 731.8 832 801.4 268.3 272
drugi postopki odstranitve 1000 t 1.7 0.1 0 0 0 0.1 0 894.1 1065.9
iz proiz. In stor. dej.2004 iz proiz. In stor. dej.2005 iz proiz. In stor. dej. 2006 iz proiz. In stor. dej.2007 iz proiz. In stor. dej.i 2008 - nevarni 2002 nevarni 2003 nevarni 2004 nevarni 2005
reciklaža 1000 t 1115.5 2202.1 2752.9 3031.7 3584.3 36.6 48.2 44.1 5.1
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 372.4 360.9 339.3 280 290.8 4.2 7.3 13.6 16.6
drugi načini predelave 1000 t 1947 679.9 311.3 93.1 137.1 3.2 5.2 6.3 8
sežig odpadkov 1000 t 105.6 19.5 82.6 4.1 4.6 12.5 15 11.6 13.5
odlaganje odpadkov 1000 t 700.1 1390.5 1283.2 1704.7 1194.3 11.3 11.7 5.8 0.3
drugi postopki odstranitve 1000 t 0 1.1 0 148.7 0 8 7 0 1.1
nevarni 2006 nevarni 2007 nevarni 2008
reciklaža 1000 t 33.3 59.4 46.3
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 15 16.2 9.8
drugi načini predelave 1000 t 4.8 1.4 1.6
sežig odpadkov 1000 t 13.7 5.6 11.1
odlaganje odpadkov 1000 t 7.4 31.6 54.6
drugi postopki odstranitve 1000 t 0 0 0
Slika OD07-4: Delež predelanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in nevarnih odpadkov glede na cilj
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2007 2008 cilj 2008
komunalni odpadki % 2.3 2.7 15.4 16 11.6 9.6 30 29
odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti % 67.3 67.2 67.8 60.8 63.5 90.4 64.7 77
nevarni odpadki % 67.4 46.8
cilj % 65
Slika OD07-5: Skupne količine predelanih in odstranjenih odpadkov
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
predelani 1000 t 2528.8 2807.7 3563 3377.7 3504.4 3840.9 4401.7
odstranjeni 1000 t 1933.2 2051.8 1473.6 2084.6 2103.9 2707.4 3199.8
Slika OD07-6: Vračanje odpadnih surovin v proizvodni proces
Viri:

MOP, 2009.


Cilji

Čim večja ponovna uporaba in predelava odpadkov:
• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin komunalnih odpadkov ter snovno izrabiti vsaj 42 %,
• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti,
• nadaljevanje trenda zmanjševanja nastajanja količin nevarnih odpadkov, in sicer od 5 do 10 % na letni ravni.


Z rastjo gospodarstva in potrošništva se raba naravnih virov povečuje in naraščajo tudi količine nastalih odpadkov. Pri ravnanju z odpadki je zelo pomembno preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjšanje vpliva ravnanja z odpadki na okolje in zmanjševanje pritiskov na naravne vire.

Kljub temu, da stanje ravnanja z odpadki v Sloveniji ne sledi zastavljenim ciljem, predelava vedno bolj pridobiva na pomenu. Razlog za to so vedno boljše tehnične možnosti za predelavo odpadkov, ki so poleg tega, da manj obremenjujejo okolje, tudi ekonomsko upravičene. Sem poleg reciklaže in ponovne uporabe sodi tudi termična obdelava, kjer odpadke uporabimo kot alternativni vir energije. Dodatna vzpodbuda k iskanju teh možnosti je okoljska dajatev za odlaganje. Drugi razlog se nanaša na rabo naravnih virov. V potrošniški družbi kjer ima izdelek vedno krajšo življenjsko dobo in je največkrat narejen tako, da se sestavnih delov ne da popraviti, ampak jih je potrebno v celoti zamenjati, je zelo pomembno, da dosežemo najvišjo stopnjo ponovne uporabe, recikliranja in predelave odpadkov, da se izognemo čezmernemu črpanju naravnih virov. K uporabi materialov, ki se jih da reciklirati, vzpodbujajo nove okoljske dajatve za embalažo, avtomobilske gume in odpadno električno in elektronsko opremo. Naraščajoča ponovna uporaba, recikliranje in predelava odpadkov prispevajo tudi k zniževanju toplogrednih plinov.

Kljub temu, da predelava odpadkov narašča, absolutne količine odloženih odpadkov ne upadajo. Ni nam še namreč uspelo prekiniti povezave med rastjo bruto domačega proizvoda in naraščanjem količin vseh vrst odpadkov (slika 2). V letu 2008 se sicer količine odpadkov za razliko od gospodarske rasti glede na prejšnje leto niso povišale, vendar bodo šele naslednja leta pokazala, če lahko govorimo o razklopitvi (decoupling). Hkrati je predelava zaenkrat primerna le za določene vrste odpadkov, zato nas v prihodnosti čaka še precej izzivov, kako spremeniti razmerje med odstranjenimi in predelanimi odpadki v prid slednjih.

Leta 2008 je v Sloveniji nastalo okoli 7 milijonov ton odpadkov. Med nastalimi odpadki je bilo največ odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti (85 %), sledijo komunalni (13%) in nevarni odpadki (2%). V obdobju 2002-2008 je količina nastalih odpadkov narasla za 55 %.

V Sloveniji je najbolj zaskrbljujoče ravnanje z komunalnimi odpadki, kjer je odstranjevanje (odlaganje) še vedno najbolj razširjen način ravnanja. V letu 2008 je bilo na komunalna odlagališča odloženih 71 % nastalih komunalnih odpadkov. Preostalih 29 % komunalnih odpadkov je šlo v predelavo, največ od teh je bilo recikliranih (95 %).

Pri odpadkih iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti gre od leta 2002 v postopke predelave okrog 65 % nastalih odpadkov. Leta 2008 je bilo predelanih 77 % odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti, od katerih je prav tako bilo največ recikliranih (89 %). Odpadke, odstranjene na druge načine, predstavljata večinoma elektrofilterski pepel, ki se uporablja za zapolnjevanje rudniških rovov ter žlindra, ki se uporablja kot gradbeni material.

Pri nevarnih odpadkih je bilo leta 2008 odstranjenih 53 % odpadkov, od katerih je bila večina odloženih na odlagališča (83%). Predelanih je bilo 47 % nevarnih odpadkov, tudi v tem primeru je največji delež predstavljala reciklaža (80 %).

Skupaj je bilo leta 2008 v Sloveniji predelanih 4,4 milijona ton odpadkov, kar je 74 % več kot leta 2002. Leta 2008 je bilo odstranjenih nekaj več kot 2 milijona ton odpadkov, kar je 6% več kot leta 2002. Količina odstranjenih odpadkov je bila leta 2007 kar 40% večja kot v letu 2002, vendar se je v letu 2008 spet zmanjšala. V letu 2008 je bilo skupaj odstranjenih 42 %, predelanih pa 58 % odpadkov.

Ena izmed možnosti odstranjevanja odpadkov so tudi sežigalnice, vendar ker se v njih izvaja sežig neobdelanih komunalnih odpadkov, ne omogočajo sodobnega načina gospodarjenja z odpadki in so v nasprotju z evropsko strategijo ravnanja z odpadki. V Sloveniji imamo trenutno tri naprave za sežig odpadkov - v Trbovljah, Račah in Desklah. Uveljavlja se tudi toplotna obdelava odpadkov v napravah za sosežig odpadkov. V letu 2009 je obratovala le ena manjša naprava za toplotno obdelavo v Celju, ki je zasnovana kot toplarna (predpisana toplotna moč), ki kot gorivo uporablja t.i. lahko frakcijo komunalnih odpadkov, njen osnovni namen pa je soproizvodnja toplote in električne energije. Načrtovana je izgradnja še dveh podobnih objektov, kar predstavlja pomemben element celovitega koncepta ravnanja z odpadki.

Do nedavnega smo problematiko odpadkov reševali linearno, kar je pripeljalo do prekomerne rabe omejenih naravnih virov. Preskok z razmišljanja, da je odpadek snov ali predmet, ki ga je potrebno odstraniti - odložiti, k razmišljanju, da se čim več uporabnih sestavin v odpadkih lahko vrne v proizvodne procese (Slika 6), je sicer enostaven, vendar takšno upravljanje s snovnimi tokovi zahteva ogromno sprememb pri sami izdelavi izdelkov, končni uporabi in vračanju uporabljenega ali izrabljenega izdelka na začetek proizvodnje. Tak način izvajanja zahteva tako prilagodljivost industrije, da proizvaja izdelke, ki vsebujejo manj nevarnih snovi in čim več materialov, ki so enostavnejši za recikliranje, kot tudi ozaveščenost uporabnikov – potrošnikov, da dajo pri nakupu prednost takim izdelkom ne glede na ceno, ter ozaveščenost končnih uporabnikov, pri katerih izdelek postane odpadek, da zanj zagotovijo ustrezno ravnanje. Na ta način ne prihranimo le naravnih virov, pač pa tudi energijo, ki je potrebna za postopek pridobivanja novih surovin, njihov prevoz, predelavo in pripravo za proizvodnjo.

Kljub temu, da se v zadnjih letih količina predelanih odpadkov zvišuje in jih odstranjujemo manjše količine, se pri ravnanju z odpadki še vedno kaže veliko zaostajanje za razvitejšimi članicami Evropske unije. Dolgoročni cilj Tematske strategije o preprečevanju in recikliranju odpadkov je namreč približati Evropo družbi recikliranja, v kateri naj bi nastajalo čim manj odpadkov, nastali odpadki naj bi se izrabljali kot viri. Za dosego tega dolgoročnega cilja bo potrebno poleg že uveljavljenih načrtov za ravnanje z odpadki, pripraviti tudi program preprečevanja nastajanja odpadkov, ki bo kot vodilno načelo upošteval hierarhijo ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje nastajanja odpadkov, kot zadnjo in najmanj želeno možnost ravnanja z odpadki pa predvideva njihovo odlaganje na odlagališčih.

Nova okvirna direktiva o ravnanju z odpadki 2008/98/ES določa splošne norme za ravnanje z odpadki na ravni Evropske unije in hkrati dovoljuje državam članicam, da podrobneje določijo nacionalne ukrepe in postopke za doseganje ciljev. Sprejeti se bodo morali novi okoljski cilji, ki vzpodbujajo ločevanje, ponovno uporabo in recikliranje, spremenil se bo klasifikacijski seznam odpadkov, sprejete pa bodo tudi nove usmeritve glede ravnanja z odpadki. Določila direktive bo Slovenija morala prenesti v svoj pravni red v dveh letih od njenega sprejetja, tako da lahko konec leta 2010 pričakujemo spremembe sedaj veljavne Uredbe o ravnanju z odpadki (Ur.l.RS, št. 34/08).


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005 - 2012 (Ur. l. RS št. 2/06).
Izvorna baza podatkov oz. vir: Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje in Statistični urad Republike Slovenije.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. december 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so zajeti za obdobje 2002-2008, zbirajo se letno. Agencija Republike Slovenije za okolje, zbira podatke o nastajanju in ravnanju z vsemi vrstami odpadkov v Republiki Sloveniji.
Obveznost poročanja podatkov o odpadkih je predpisana na podlagi Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 20/06 in 70/08 ), podrobneje v Uredbi o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08) oz. do leta 2008 v Pravilniku o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03). Za komunalne odpadke pa v Odredbi o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01 in 41/04).
V primeru komunalnih odpadkov so zavezanci za poročanje izvajalci lokalnih javnih služb zbiranja in prevažanja komunalnih odpadkov in njim podobnih odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter javnih komunalnih službah. Za odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti Pravilnik o ravnanju z odpadki predpisuje obveznost poročanja o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi za povzročitelje odpadkov, zbiralce, predelovalce ali odstranjevalce nenevarnih in nevarnih odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti nad predpisanim količinskim pragom (10 ton za nenevarne odpadke in 5 kg za nevarne odpadke). Poroča se enkrat letno, do 31.3. za preteklo koledarsko leto.
Do leta 2007 so bili nevarni odpadki zajeti tako v okviru komunalnih odpadkov ter odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti kot tudi posebej, po letu 2007 pa se nevarni odpadki beležijo le posebej. Količine zbranih komunalnih odpadkov in odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti v letu 2007 in 2008, za razliko od prejšnjih let, tako vsebujejo le zbrane količine nenevarnih odpadkov.
Leta 2008 je prišlo do uskladitve metodologije zbiranja in obravnavanja podatkov o zbranih količinah odpadkov, tako da so s tem letom podatki Agencije Rs za okolje in Statističnega urada RS usklajeni in se v naslednjih letih ne bodo več poročali ločeno.
Metodologija obdelave podatkov:

Za izdelavo slike OD7-1 so uporabljeni podatki o skupni količini nastalih odpadkov (v 1000 ton), ki je bila izračunana na podlagi seštevka podatkov za komunalne odpadke, odpadke iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in nevarne odpadke v posameznih letih.

Pri sliki OD7-2: Skupna količina nastalih odpadkov v Sloveniji v primerjavi z BDP so podatki preračunani na indeks z osnovnim letom 2002.

Podatki o količinah predelanih in odstranjenih odpadkov (v 1000 ton) glede na načine ravnanja (reciklaža, sežig, odlaganje, …) so prikazani na sliki OD7-3.

Na sliki OD7-4 so prikazani izračunani deleži predelanih komunalnih odpadkov, odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in nevarnih odpadkov glede na cilj za leto 2008. Do leta 2007 so nevarni odpadki prikazani kot del odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in komunalnih odpadkov, leta 2007 pa je prišlo do spremembe metodologije in tako so nevarni odpadki za leti 2007 in 2008 prikazani posebej in niso več del komunalnih odpadkov oziroma odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti.

Skupne količine predelanih in odstranjenih odpadkov (v 1000 ton) za obdobje 2002-2008 v Sloveniji so prikazane na sliki OD7-5.

Slika OD7-6 je prirejena po hierarhiji ravnanja z odpadki.
OD7-0: Hierarhija ravnanja z odpadki

Vir:MOP, 2009.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Po letu 2002 se je metodologija zbiranja podatkov o odpadkih v pristojnih institucijah (ARSO, SURS) poenotila, po letu 2008 pa je bila poenotena tudi metodologija poročanja institucijam po mednarodni poročevalski obveznosti.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
- Buda, K., 2009. Slovenija in operacionalizacija nove okvirne direktive o ravnanju z odpadki. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 7-8
- Koželj, I., 2009. Operativni program odstranjevanja odpadkov s poudarkom na ravnanju s komunalnimi odpadki. V: Celovito ravnanje z odpadki – okoljsko ogledalo Slovenije. Celje, Fit media, str. 17-20
- MOP, 2009. Novosti na področju ravnanja z odpadki.
- Tematska strategija o preprečevanju in recikliranju odpadkov, 2005.
- Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08)


Related indicators