KAZALCI OKOLJA

Ključno sporočilo
Neutral

Količina komunalnih odpadkov v Sloveniji narašča. Leta 2008 je bilo zbranih 922.829 ton komunalnih odpadkov oziroma 453 kg odpadkov na prebivalca. Pri ravnanju s komunalnimi odpadki še vedno prevladuje odstranjevanje (71%).


Kazalec prikazuje količino komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in primerjavo s povprečjem v Evropski uniji.

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi podobni gospodinjskim. Po Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 41/04, 17/06, 20/06 in 28/06) se komunalni odpadki zbirajo in prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja.


Grafi

Slika OD01-1: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-27
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009; SI-STAT, Statistični urad Republike Slovenije, 2009; Municipal waste generated, EUROSTAT, 2009.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
EU-27 kg/prebivalca 458 468 482 480 506 524 522 528 516 514
Slovenija (podatki SURS) kg/prebivalca 515 np np 523 np np 438 407 418 417
Slovenija (podatki ARSO) kg/prebivalca np np np np np np 450 411 402 417
Slovenija (podatki ARSO) t np np np np np np 839436 752807 786608 792046
2005 2006 2007 2008
EU-27 kg/prebivalca 517 523 522
Slovenija (podatki SURS) kg/prebivalca 422 431 439
Slovenija (podatki ARSO) kg/prebivalca 422 430 437 453
Slovenija (podatki ARSO) t 797721 865620 885595 922829
Slika OD01-2: Delež predelanih in odstranjenih komunalnih odpadkov glede na načine ravnanja
Viri:

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
drugi postopki odstranitve % 0.2 0 0 0 0 0 0
odlaganje odpadkov % 97.5 97.3 83.9 83.2 87.2 69.8 70.7
sežig odpadkov % 0 0 0 0.1 0.8 0 0
drugi načini predelave % 0.7 0.9 0.2 0.4 0.5 0.2 0.2
uporaba odpadkov kot gorivo % 0.6 0.2 1.8 0.3 0 0 1.2
reciklaža % 1 1.6 14.1 16 11.5 29.9 27.9
Slika OD01-3: Nastajanje in zbiranje odpadkov
Viri:

Okolje na dlani, 2007


Cilji

• Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in učinkovita obdelava (mehanska, biološka, termična) preostanka odpadkov po ločenem zbiranju.
• Zmanjševanje količin odpadkov s povezovanjem proizvodnih in porabniških vzorcev ter navad, življenjskih navad, tehnoloških izboljšav, ekonomskih dejavnosti in ukrepov ter demografskih sprememb.


Z gospodarsko rastjo se veča poraba naravnih virov in posledično se proizvede večje količine odpadkov. To je še posebej vidno v gospodinjstvih, kjer se v zadnjih letih, zaradi razvoja potrošništva in izboljšane kupne moči prebivalstva, proizvede vedno večje količine odpadkov.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Sloveniji v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj se večji del odvija na medobčinskem nivoju, v bližnji prihodnosti pa se bo odvijalo na nivoju pokrajin. Problematiko ravnanja z odpadki je treba reševati v okviru zmogljivih regijskih centrov.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji nastane okrog 430 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za leti 1995 in 1998 je bila ta številka nekoliko višja (515 in 523 kg/prebivalca na leto). Metodologija zbiranja teh podatkov je bila nekoliko drugačna, zato težko sklepamo, da se je količina nastalih odpadkov dejansko toliko zmanjšala. Po podatkih za leto 2002 je bilo v Sloveniji 411 kg komunalnih odpadkov na prebivalca.

Količina zbranih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2003-2007 iz zbranih 402 kg zvišala na 437 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Leta 2008 je nastalo 922.829 ton odpadkov in količina na prebivalca se je zvišala na 453 kg. V obdobju 2003-2008 se je količina zbranih komunalnih odpadkov v Sloveniji povečala za 17 %.

Pri ravnanju s komunalnimi odpadki prevladuje odlaganje, leta 2008 smo jih odložili 71 % (800 tisoč ton). V primerjavi z letom 2002 smo odložili 30 % več komunalnih odpadkov. Leta 2008 je bilo recikliranih 29 % komunalnih odpadkov (360 tisoč ton), kar je sicer 44-krat več kot leta 2002, a še vedno se jih v primerjavi z odlaganjem predela premalo.

S spremembo zakonodaje, vzpostavitvijo regijskih centrov za ravnanje z odpadki, taksami ter uvedenimi finančnimi garancijami za upravljalce odlagališč, se bodo odložene količine predvidoma zmanjšale.

Slovenija je kljub naraščanju količin nastalih komunalnih odpadkov še vedno precej pod Evropskim povprečjem, saj je leta 2007 v državah EU-27 nastalo povprečno kar 522 kg odpadkov na prebivalca. Vendar metodologije niso povsem primerljive. V večini držav članic EU-27 količina komunalnih odpadkov narašča. V 5. okoljskem akcijskem programu je bil zapisan cilj, da je treba na ravni EU do leta 2000 stabilizirati nastajanje komunalnih odpadkov, in sicer na 300 kg/prebivalca na leto, a se je izkazal kot težko dosegljiv – že leta 2004 je bila povprečna količina na ravni EU-25 več kot 500 kg/prebivalca na leto.

V zadnjem času se v Evropski uniji zraven učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov, glede na hierarhijo ravnanja z odpadki vedno bolj poudarja preprečevanje nastajanja odpadkov. V Sloveniji smo glede tega šele v začetni fazi, saj so nujne spremembe tako pri izdelavi izdelkov kot tudi visoka okoljska ozaveščenost prebivalstva. Že v samem gospodinjstvu se namreč lahko zmanjša količina odpadkov z izbiranjem izdelkov za večkratno uporabo, brez nepotrebne ali vsaj s povratno embalažo, dolgo življenjsko dobo in podobno.


Metodologija

Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur. list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje.
Skrbnik podatkov: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Datum zajema podatkov za kazalec: 9. december 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so zajeti za obdobje 1995-2007. Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija Republike Slovenije za okolje spremlja nastajanje komunalnih odpadkov od leta 2001. Skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01) izvajalci javne službe za zbiranje komunalnih odpadkov Agenciji Republike Slovenije za okolje sporočajo podatke o zbranih količinah enkrat na leto (31. 3.) na predpisanih obrazcih. Preveri se vsebina vsakega pridobljenega in izpolnjenega obrazca. Če so na njem pomanjkljivosti, se podatki usklajujejo z zavezancem. Pridobljena poročila se vnesejo v zbirko podatkov. Iz podatkov o zbranih količinah se sklepa o količini nastalih komunalnih odpadkov.
Količine nastalih komunalnih odpadkov spremlja tudi Statistični urad Republike Slovenije in jih objavlja na spletnem podatkovnem portalu SI-STAT.
Do leta 2007 so bili nevarni komunalni odpadki zajeti v okviru komunalnih odpadkov, po letu 2007 pa se nevarni komunalni odpadki beležijo posebej, tako da količine komunalnih odpadkov v letu 2007 in 2008, za razliko od prejšnjih let, vsebujejo le zbrane količine nenevarnih komunalnih odpadkov.
Leta 2008 je prišlo do uskladitve metodologije zbiranja in obravnavanja podatkov o zbranih količinah odpadkov, tako da so s tem letom podatki Agencije RS za okolje in Statističnega urada RS usklajeni in se v naslednjih letih ne bodo več poročali ločeno.
Število prebivalcev za izračun kazalca je vzeto iz Statističnega letopisa (stanje meseca decembra za tekoče leto).
Podatki za EU-27 (Municipal waste generated) so povzeti po Eurostatu s spletne strani decembra 2009.
Metodologija obdelave podatkov:
Za izdelavo slike OD1-1 so uporabljeni podatki o zbrani količini komunalnih odpadkov v Sloveniji zbrani na Agenciji Republike Slovenije za okolje ter na Statističnem uradu Slovenije. Količine komunalnih odpadkov so preračunane na prebivalca, pri čemer je bilo upoštevano število prebivalcev za 31. december tekočega leta.
Podatki o zbrani količini komunalnih odpadkov v EU-27 so bili povzeti iz Eurostata (Municipal waste generated), kjer so količine komunalnih odpadkov na prebivalca bile že izračunane.
Na sliki OD1-2 pa so prikazani deleži predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov v Sloveniji v obdobju 2002-2008.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Metodologija zbiranja podatkov o komunalnih odpadkih na Agenciji RS za okolje in Statističnem Uradu RS je bila v preteklih letih nekoliko drugačna, zato ti podatki niso neposredno primerljivi in prihaja do odstopanj.

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

- OKOLJE NA DLANI : Slovenija. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 112 str.
- EUROSTAT, 2009. Municipal waste generated.(citirano 9. december 2009).