KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Količina komunalnih odpadkov v Sloveniji se je leta 2009 rahlo zmanjšala prvič po letu 2002. Leta 2009 je bilo zbranih 912.981 ton komunalnih odpadkov oziroma 449 kg odpadkov na prebivalca. Pri ravnanju s komunalnimi odpadki še vedno prevladuje odstranjevanje (71%), predvsem odlaganje (64 %).


Kazalec prikazuje količino komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in drugi državah EU.

Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in drugi odpadki, ki so po svoji naravi in sestavi podobni gospodinjskim. Po Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06, 70/08-ZVO-1B) se komunalni odpadki zbirajo in prevažajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja. Ravnanje z njimi določa Uredba o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 34/08).

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Sloveniji urejeno v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja komunalnih odpadkov, prevoza komunalnih odpadkov, obdelave mešanih komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov po predelavi ali odstranjevanju komunalnih odpadkov.


Grafi

Slika OD01-1: Količina nastalih komunalnih odpadkov v Sloveniji
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010; SI-STAT podatkovni portal, Okoljski kazalniki, 2010.

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Nastali odpadki - nenevarni in nevarni t 752807 786608 792046 797721 865620 885595 922829 912982
Nastali odpadki - nenevarni t 882688 919805 909405
Nastali odpadki - nevarni t 2907 3024 3577
Slika OD01-2: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca v Sloveniji in EU-27
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje, 2010; SI-STAT podatkovni portal, Okoljski kazalniki, 2010; EUROSTAT, Municipal waste generated, 2011.

Prikaži podatke
1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004
EU-27 kg/prebivalca 458 468 482 480 506 524 522 528 516 514
Slovenija (podatki ARSO) kg/prebivalca np np np np np np 450 411 402 417
Slovenija (podatki SURS) kg/prebivalca 515 np np 523 np np 438 407 418 417
Slovenija (podatki ARSO) t np np np np np np 839436 752807 786608 792046
2005 2006 2007 2008 2009
EU-27 kg/prebivalca 517 523 524 520 514
Slovenija (podatki ARSO) kg/prebivalca 422 430 437 453 449
Slovenija (podatki SURS) kg/prebivalca 422 431 439
Slovenija (podatki ARSO) t 797721 865620 885595 922829 912981
Slika OD01-3: Delež predelanih in odstranjenih nenevarnih komunalnih odpadkov glede na načine ravnanja
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2010

Prikaži podatke
2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
drugi postopki odstranitve 1000 t 1.7 0.1 0 0 0 0 0 0
odlaganje odpadkov 1000 t 712.8 693.5 667.7 672.3 731.8 800.9 762.7 634.4
sežig odpadkov 1000 t 0 0 0.2 1.2 6.3 0.2 0.2 0.2
drugi načini predelave 1000 t 4.9 6.2 1.8 3.5 4 2.4 3.1 0.5
uporaba odpadkov kot gorivo 1000 t 4.5 1.6 14.3 2.2 0 0.3 13.1 14
reciklaža 1000 t 7.1 11.3 112 129.1 96.8 361.6 355.5 349.8
drugi postopki odstranitve % 0.2 0 0 0 0 0 0 0
odlaganje odpadkov % 97.5 97.3 83.9 83.2 87.2 68.7 67.2 63.5
sežig odpadkov % 0 0 0 0.1 0.8 0 0 0
drugi načini predelave % 0.7 0.9 0.2 0.4 0.5 0.2 0.3 0.1
uporaba odpadkov kot gorivo % 0.6 0.2 1.8 0.3 0 0 1.2 1.4
reciklaža % 1 1.6 14.1 16 11.5 31 31.3 35
Slika OD01-4: Nastajanje in zbiranje odpadkov
Viri: 

Okolje na dlani, 2007

Slika OD01-5: Količina nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca v državah EU-27
Viri: 

EUROSTAT, Municipal waste generated, 2011.

Prikaži podatke
Češka Poljska Latvija Slovaška Estonija Litva Romunija Madžarska Slovenija Bolgarija
2002 kg/preb 279 275 338 283 406 401 383 457 407 500
2005 kg/preb 289 319 310 289 436 376 377 460 423 475
2006 kg/preb 296 321 411 301 399 390 388 468 432 446
2007 kg/preb 294 322 377 309 448 400 378 456 441 468
2008 kg/preb 306 320 331 328 391 407 392 453 459 467
2009 kg/preb 316 316 333 339 346 360 396 430 449 468
Grčija Finska Švedska Portugalska Belgija EU-27 Velika Britanija Francija Italija Španija
2002 kg/preb 423 459 468 439 487 527 600 532 524 645
2005 kg/preb 438 479 482 446 481 517 585 532 542 597
2006 kg/preb 443 495 497 454 484 523 587 538 553 599
2007 kg/preb 448 507 518 472 497 524 572 544 550 588
2008 kg/preb 453 522 515 485 491 520 546 543 545 559
2009 kg/preb 478 481 485 488 491 514 529 536 541 547
Nemčija Avstrija Nizozemska Malta Luksemburg Irska Ciper Danska
2002 kg/preb 640 609 622 543 656 698 709 665
2005 kg/preb 564 620 624 624 678 740 739 737
2006 kg/preb 563 654 622 624 688 804 745 741
2007 kg/preb 582 598 630 652 700 788 754 792
2008 kg/preb 588 601 625 673 704 733 770 833
2009 kg/preb 587 591 616 647 707 742 778 822

Cilji

• ločeno zbiranje odpadkov na izvoru in učinkovita obdelava (mehanska, biološka, termična) preostanka odpadkov po ločenem zbiranju,
• zmanjševanje količin odpadkov s povezovanjem proizvodnih in porabniških vzorcev ter navad, življenjskih navad, tehnoloških izboljšav, ekonomskih dejavnosti in ukrepov ter demografskih sprememb,
• v postopke pred odstranjevanjem odpadkov usmeriti vsaj 65 % nastalih količin komunalnih odpadkov ter snovno izrabiti vsaj 42 %.


Z gospodarsko rastjo ter večanjem kupne moči raste tudi količina odpadkov v gospodinjstvih. S tem se povečuje tudi raba naravnih virov, saj zaenkrat recikliramo le okoli tretjino teh odpadkov.

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje v Sloveniji nastane več kot 400 kg komunalnih odpadkov na prebivalca letno. Leta 2009 jih je nastalo 449 kg na prebivalca oziroma 912.981 ton. Količina se je od 2003, do 2008 povečala za 17 %, v letu 2009 pa je prvič po letu 2003 nekoliko padla in sicer na 449 kg na prebivalca.

Pri ravnanju z nenevarnimi komunalnimi odpadki v Sloveniji še vedno prevladuje odlaganje. Po letu 2007 smo ga sicer zmanjšali in 2009 smo odložili 20 % manj odpadkov kot v 2007. Leta 2009 smo jih tako odložili 64 % (634 tisoč ton), recikliranih je bilo 35 % komunalnih odpadkov (350 tisoč ton), kar je sicer 47-krat več kot leta 2002, a še vedno se več komunalnih odpadkov odstrani kot predela.

Ravnanje s komunalnimi odpadki je v Sloveniji v pristojnosti lokalnih skupnosti, saj se večji del odvija na medobčinskem nivoju, v bližnji prihodnosti pa se bo odvijalo na nivoju pokrajin. Problematiko ravnanja z odpadki bi bilo treba reševati v okviru zmogljivih centrov za ravnanje z odpadki, vendar njihova izgradnja ne poteka po predvidenih načrtih.

Za leto 2009 so občine poročale o 58 podjetjih, ki so imenovana za zbiranje komunalnih odpadkov, in 45 podjetjih, ki imajo obveznosti za poročanje v zvezi z odlaganjem komunalnih odpadkov. Problematično je prav veliko število izvajalcev javnih služb in prinaša veliko razdrobljenost, neenake standarde izvajanja javne službe, drage storitve javnih služb, pomanjkljivo usposobljenost kadra, državnemu inšpektoratu pa težave pri nadzoru nad izvajalci. Glede na značilnosti posameznih prispevnih območij, odnos občin do problematike ravnanja s komunalnimi odpadki, način dela in organiziranost izvajalcev občinskih javnih služb, nadzor občinskih inšpektoratov in s tem ozaveščenost lokalnega prebivalstva so podatki o zbranih in odloženih komunalnih odpadkih po občinah pri nas zelo različni. (Dejak, Buda, Jukić Soršak, Koželj, 2010).

Zaradi nezadovoljivega trenutnega stanja pri ravnanju s komunalnimi odpadki ter da bi izboljšali in dosegali cilje ponovne uporabe in recikliranja v RS do leta 2020, je v pripravi nov programsko-zakonodajni paket za komunalne odpadke, v katerem bodo med drugim določeni minimalni oskrbovalni standardi, tehnični ukrepi in normative za opravljanje javnih služb, obveznosti glede zagotavljanja infrastrukture na lokalni ravni za izvajanje javnih služb ter obveznosti izvirnega povzročitelja komunalnih odpadkov glede ločenega zbiranja na izvoru. Glavne spremembe narekuje nova določba o obveznem ločenem zbiranju odpadkov od vrat do vrat za odpadno embalažo in biološke odpadke, na ekoloških otokih pa bodo zbirali le še steklo in papir ter uvedba ločenega zbiranja vsaj papirja, kovinske in plastične embalaže ter kuhinjskih odpadkov v javnih ustanovah in podjetjih. Postavljeni bodo tudi novi cilji predelave in odlaganja. Cilji ravnanja z odpadki se bodo iz državne ravni prenesli na raven Statističnih regij. Večji poudarek bo tudi na ozaveščanju prebivalstva ter izvajanju zbiralnih akcij, ki bodo imele urejen brezplačni odvoz. Delovanje v smeri zmanjševanja oziroma manjše porabe in ne le ločevanja ter obdelave odpadkov v prihajajočem programsko-zakonodajnem paketu še ni zajeto, se pa načrtuje v naslednjih korakih.

Količina nastalih komunalnih odpadkov se med državami članicami EU precej razlikuje, kar je predvsem posledica različnih družbeno-gospodarskih razmer ter različnih ravni okoljske ozaveščenosti. Leta 2009 je na območju EU-27 v povprečju nastalo 524 kg komunalnih odpadkov na prebivalca. Količina nastalih odpadkov v EU-27 se sicer povečuje, vendar je povečevanje počasnejše od rasti BDP, kar nakazuje prekinitev povezave z gospodarsko rastjo. Povečevanje količin odpadkov je bilo v glavnem posledica vse večjega števila gospodinjstev in potrošnje v gospodinjstvih.

V zadnjem času se v Evropski uniji zraven učinkovitega zbiranja in ločevanja komunalnih odpadkov, glede na hierarhijo ravnanja z odpadki vedno bolj poudarja preprečevanje nastajanja odpadkov. V Sloveniji smo glede tega šele v začetni fazi, saj so nujne spremembe tako pri izdelavi izdelkov kot tudi visoka okoljska ozaveščenost prebivalstva.


Podatki za Slovenijo in druge države:

Cilji so povzeti po: Resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO, Ur. list RS, št. 2/06)
Izvorna baza podatkov oz. vir: Analiza letnih poročil o ravnanju z odpadki; Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija RS za okolje.Statistični urad RS > SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Okolje > Okoljski kazalniki > Kazalniki za odpadke, Slovenija, letno.
EUROSTAT > Environmental Data Centre on Waste > Sectors > Municipal waste generated.
Skrbnik podatkov: Agencija RS za okolje (kontaktna oseba: Brigita Šarc) in Statistični urad RS (kontaktna oseba: Mojca Žitnik); EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 7. marec 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:
Podatki so zajeti za obdobje 1995-2009. Ministrstvo za okolje in prostor – Agencija Republike Slovenije za okolje spremlja nastajanje komunalnih odpadkov od leta 2001. Skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. l. RS, št. 21/01) izvajalci javne službe za zbiranje komunalnih odpadkov Agenciji Republike Slovenije za okolje sporočajo podatke o zbranih količinah enkrat na leto (31. 3.) na predpisanih obrazcih. Preveri se vsebina vsakega pridobljenega in izpolnjenega obrazca. Če so na njem pomanjkljivosti, se podatki usklajujejo z zavezancem. Pridobljena poročila se vnesejo v zbirko podatkov. Iz podatkov o zbranih količinah se sklepa o količini nastalih komunalnih odpadkov.
Količine nastalih komunalnih odpadkov spremlja tudi Statistični urad Republike Slovenije in jih objavlja na spletnem podatkovnem portalu SI-STAT. Podatki so pridobljeni s statističnim raziskovanjem, ki se izvaja v sodelovanju z Agencijo RS za okolje.
Do leta 2007 so bili nevarni komunalni odpadki zajeti v okviru komunalnih odpadkov, po letu 2007 pa se nevarni komunalni odpadki(kot del nevarnih odpadkov)beležijo posebej.
Leta 2008 je prišlo do uskladitve metodologije zbiranja in obravnavanja podatkov o zbranih količinah odpadkov, tako da so s tem letom podatki Agencije RS za okolje in Statističnega urada RS usklajeni in se v naslednjih letih ne bodo več poročali ločeno.
Število prebivalcev za izračun kazalca je vzeto iz Statističnega letopisa (stanje meseca decembra za tekoče leto).
Podatki za EU-27 (Municipal waste generated) so povzeti po Eurostatu marca 2011. Podatke o zbranih količinah odpadkov zbirajo s posebnimi vprašalniki Državni statistični uradi oziroma okoljska Ministrstva.

Metodologija obdelave podatkov:
Za izdelavo slike OD1-1 so uporabljeni podatki o zbrani količini komunalnih odpadkov v Sloveniji zbrani na Agenciji Republike Slovenije za okolje ter na Statističnem uradu Slovenije.
Na sliki OD1-2 so količine komunalnih odpadkov preračunane na prebivalca, pri čemer je bilo upoštevano število prebivalcev za 31. december tekočega leta. Prikazana je tudi primerjava z državami EU-27 ter prikaz razlik med podatki ARSO in SURS.
Na sliki OD1-3 so prikazani deleži predelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov v Sloveniji v obdobju 2002-2009, na sliki OD1-4 pa nastajanje in zbiranje odpadkov v Sloveniji.
Prikazane so tudi količine zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca za posamezne države EU-27 (OD1-5). Podatke o zbranih količinah odpadkov posamezne države posredujejo EUROSTAT-u, kjer so nato na podlagi podatkov o prebivalstvu iz baze podatkov NewCronos preračunani na prebivalca.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Metodologija zbiranja podatkov o komunalnih odpadkih na Agenciji RS za okolje in Statističnem Uradu RS je bila v preteklih letih nekoliko drugačna, zato ti podatki niso neposredno primerljivi in prihaja do odstopanj. Zaradi različne organizacije zbiranja in ravnanja s komunalnimi odpadki, podatki med posameznimi državami niso popolnoma primerljivi. Če podatki za posamezne države niso bili na voljo so bili nadomeščeni z ocenami.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost :
• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):Podatki so zanesljivi.
• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.

- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 2

Drugi viri in literatura:
- Dejak B., Buda K., Jukić Soršak L., Koželj I., 2010. Sistem ravnanja z odpadki – kje smo in kam gremo. Okolje & prostor, julij 2010.
- EUROSTAT, 2011. Municipal waste generated.(citirano 7. marec 2011).
- OKOLJE NA DLANI : Slovenija. 2007. Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, 112 str.
- SOER 2010. Evropsko okolje: stanje in napovedi 2010. Strnjeno poročilo.


Povezani kazalci


TWITTER