KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Število gospodinjstev v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. Od leta 1961 do 2002 se je število gospodinjstev povečalo za skoraj 50 %, število prebivalcev pa je zraslo za slabih 25 %. Od leta 2003 do 2007 je število gospodinjstev naraslo za 4,5 %, rast prebivalstva je bila 1,5 %. Leta 2007 smo imeli 745.000 gospodinjstev. Povečuje se delež manjših gospodinjstev z enim ali dvema članoma, delež gospodinjstev z več kot tremi člani se zmanjšuje. Manjša gospodinjstva imajo večje izdatke in večji vpliv na okolje.


Kazalec prikazuje gibanje števila prebivalcev in gospodinjstev ter gospodinjstva po številu članov.

Gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano, druge nujne življenjske potrebščine ipd.), oziroma prebivalec, ki živi sam (definicija Statističnega urada Republike Slovenije).


Grafi

Slika PG02-1: Gibanje števila prebivalcev in gospodinjstev
Viri: 

Podatki iz Popisov prebivalstva 1931-2002, Statistični urad Republike Slovenije; od leta 2003 dalje: EUROSTAT 2009.

Prikaži podatke
1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 - 2003
gospodinjstva število 287228 380950 410976 458853 515531 594571 632278 684847 713000
prebivalci število 1397650 1439800 1504427 1591523 1727137 1891864 1913355 1964036 1996433
gospodinjstva index (1931=100) 100 133 143 160 179 207 220 238 248
prebivalci index (1931=100) 100 103 108 114 124 135 137 141 143
2004 2005 2006 2007
gospodinjstva število 709000 747000 754000 745000
prebivalci število 1997590 2003358 2010377 2025866
gospodinjstva index (1931=100) 247 260 263 259
prebivalci index (1931=100) 143 143 144 145
Slika PG02-2: Gospodinjstva po številu članov
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1991 in 2002.

Prikaži podatke
1 2 3 4 5 6 7 8+
1991 % 18.6 21.5 21.4 24.7 8.4 3.6 1.2 0.7
2002 % 21.9 23 20.9 23.1 7.2 2.6 0.8 0.5
Slika PG02-3: Prebivalstvo po starostnih skupinah
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, 2009.

Prikaži podatke
0-4 let 5-9 let 10-14 let 15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let
1991 delež 6 7 8 7 7 8 8 8 8 6
2002 delež 4 5 6 7 7 8 7 8 8 8
2008 delež 5 4 5 5 7 7 8 7 8 8
50-54 let 55-59 let 60-64 let 65-69 let 70-74 let 75-79 let 80-84 let 85-89 let 90 + let
1991 delež 6 6 5 4 2 2 2 1 0
2002 delež 7 5 5 5 4 3 2 1 0
2008 delež 8 7 5 5 4 4 2 1 0

Cilji

Zaenkrat ni opredeljenih ciljev.


Na vzorce potrošnje vplivajo številne medsebojno odvisne gospodarske, družbene, kulturne in politične razmere, kot so naraščajoči prihodki, globalizacija svetovnega gospodarstva in odpiranje novih trgov, nove tehnologije, vse večji individualizem, staranje prebivalstva idr.

Dejavnosti, povezane z gradnjo in upravljanjem stanovanjskih objektov in s tem tudi gradnja cest, ogrevanje, hlajenje, poraba električne energije in vode ter nastajanje odpadkov negativno vplivajo na okolje. V Sloveniji narašča število manjših, predvsem enočlanskih gospodinjstev. Število prebivalcev je od leta 1961 do leta 2002 naraslo za slabih 25 %, število gospodinjstev pa za skoraj 50 %. Leta 2002 se je napram letu 1991 zmanjšal delež gospodinjstev z več kot tremi člani na račun manjših gospodinjstev z enim ali dvema članoma. Od leta 2003 do 2007 je število gospodinjstev naraslo za okoli 4 %, vendar metodologija zbiranja podatkov pred letom 2003 in po njem ni enaka. V letu 2007 smo imeli 745.000 gospodinjstev. Z manjšimi gospodinjstvi so povezani večji vplivi na okolje, saj so z njimi povezani večji izdatki, več se potuje, dlje in hitreje. Prebivalstvo v Sloveniji se stara, kar tudi vpliva na spreminjanje potrošniških vzorcev. Več je izdatkov za zdravje in potovanja. Narašča tudi število stanovanj, od leta 1971 do leta 2002 za 63 % (v istem obdobju je število gospodinjstev naraslo za 33 % in prebivalcev za 14 %).

Naraščanje števila gospodinjstev je prisotno tudi v evropskem prostoru, kar povzroča okoljske pritiske, kot so onesnaževanje zraka in voda, prekomerna raba tal in nastajanje odpadkov. Tako so bila na konferenci leta 2007 v Ljubljani (Čas je za akcijo – na poti k trajnostni potrošnji in proizvodnji v Evropi), na podlagi študije IPRO, gospodinjstva prepoznana kot eno izmed treh področij, ki jih je potrebno spremljati (poleg prometa - osebni prevozi, potovanja, izleti, dopusti ipd. ter potrošnje in proizvodnje hrane ter pijače). Ta področja naj bi povzročala največ vplivov na okolje z vidika življenjskega kroga izdelkov. Metoda življenjskega kroga izdelkov ugotavlja negativne vplive na okolje zaradi rabe snovi in energije pri pridelavi, proizvodnji in med njihovo dobo trajanja ter za končno odstranitev (pogosto imenovan kot pristop 'od zibelke do groba').

Leta 1995 je v evropskem gospodinjstvu v povprečju živelo 2,5 ljudi in po oceni Evropske agencije za okolje se bo to število v naslednjih letih še zniževalo, kar pomeni povečanje zahtev po bivanjskih prostorih.

Širjenje mest navzven in manjša gostota poseljenosti v mestih zahtevata gradnjo in prenovo stavb ter infrastrukture in s tem spremembe zemljišč, večjo porabo energije ter nastajanje gradbenih odpadkov.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:/

Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični letopis 2006 (Popis prebivalstva 1931-2002, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1991 in 2002); EUROSTAT (Contextual indicators, Number of households);podatkovni portal SI-STAT (Prebivalstvo po starostnih skupinah - letno).
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije (SURS), EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. avgust 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: SURS, letno zbiranje podatkov na podlagi popisa prebivalstva; EUROSTAT, podrobnejša metodologija zbiranja podatkov ni objavljena.
Podatki za kazalec so bili do leta 2002 povzeti iz Statističnega letopisa 2006:
S popisi prebivalstva zbira Statistični urad Republike Slovenije podatke o številčnem stanju in osnovnih sestavah prebivalstva in gospodinjstev. Po prvi svetovni vojni je bilo v Sloveniji izvedenih devet popisov prebivalstva: 31. 1. 1921, 31. 3. 1931, 15. 3. 1948, 31. 3. 1953, 31. 3. 1961, 31. 3. 1971, 31. 3. 1981, 31. 3. 1991 in 31. 3. 2002. Ob popisih 1971, 1981 in 1991 je bil hkrati opravljen tudi popis stanovanj, ob popisu 1991 še popis gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom, ob popisu 2002 pa prvič tudi popis stavb. Podatki za leto 1991 so preračunani po metodologiji Popisa 2002.

Podatki v preglednici 1 so od leta 2003 dalje povzeti po podatkih Eurostata: Število gospodinjstev (Number of households) (The indicator is defined as the number of private households. Private households are either a one-person household or a multi-person household, i.e. a group of two or more persons who combine to occupy the whole part or part of a housing unit and to provide themselves with food and possibly other essentials for living).

Podatki v tabeli 3 so povzeti s Statističnega urada RS (podatkovni portal SI-STAT), kjer se podatki o starostni strukturi prebivalstva zbirajo letno.
Metodologija obdelave podatkov:
Podatki v tabeli 1: Gibanje števila prebivalcev in gospodinjstev so preračunani na indeks z izhodiščnim letom 1931. Po letu 2003 so podatki povzeti po Eurostatu, zato je na grafu ločen prikaz.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Slabosti: podatki so po enotni metodologiji zbrani le do leta 2002, za gibanje števila gospodinjstev so od 2003 naprej povzeti po Eurostatu, kar ni povsem primerljivo. Za gospodinjstva po št. članov in prebivalstvo po starostnih skupinah so podatki na voljo le do 2002.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: z vidika podatkov!
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:

Primerjava za Evropo in širše, je povzeta po:
• EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija
• EEA Indicator: Household number and size (2001);
• EEA Report: Time for action - towards sustainable consumption and production in Europe, 25 Feb 2008
• EEA Report: Sustainable consumption and production in South East Europe and Eastern Europe, Caucasus and Central Asia - Joint UNEP-EEA report on the opportunities and lessons learned , 11 Oct 2007
• EEA Report, No. 11/2005; Household consumption and the environment 02 Jan 2006


Povezani kazalci


TWITTER