KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

Število gospodinjstev v Sloveniji narašča hitreje kot število prebivalcev. Leta 2009 smo imeli 791 tisoč gospodinjstev. Povečuje se delež manjših gospodinjstev z enim ali dvema članoma, delež gospodinjstev z več kot tremi člani se zmanjšuje. Manjša gospodinjstva imajo večje izdatke in večji vpliv na okolje.


Kazalec prikazuje gibanje števila prebivalcev in gospodinjstev, gospodinjstva po številu članov ter starostno strukturo prebivalstva v Sloveniji. Prikazano je tudi povprečno število članov v gospodinjstvu v nekaterih državah Evropske unije.
Gospodinjstvo je skupnost prebivalcev, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrano, druge nujne življenjske potrebščine ipd.), oziroma prebivalec, ki živi sam (definicija Statističnega urada RS).


Grafi

Slika PG02-1: Gibanje števila prebivalcev in gospodinjstev
Viri: 

Podatki iz Popisov prebivalstva 1931-2002, Statistični urad RS; od leta 2003 dalje: EUROSTAT, 2011.

Prikaži podatke
1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2002 - 2003
gospodinjstva število 287228 380950 410976 458853 515531 594571 632278 684847 713000
prebivalci število 1397650 1439800 1504427 1591523 1727137 1891864 1913355 1964036 1995033
gospodinjstva index (1931=100) 100 133 143 160 179 207 220 238 248
prebivalci index (1931=100) 100 103 108 114 124 135 137 141 143
2004 2005 2006 2007 2008 2009
gospodinjstva število 709000 747000 753900 745400 773800 791300
prebivalci število 1996433 1997590 2003358 2010377 2025866 2032362
gospodinjstva index (1931=100) 247 260 262 260 269 275
prebivalci index (1931=100) 143 143 143 144 145 145
Slika PG02-2: Gospodinjstva po številu članov
Viri: 

Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 1991 in 2002.

Prikaži podatke
1 2 3 4 5 6 7 8+
1991 % 18.6 21.5 21.4 24.7 8.4 3.6 1.2 0.7
2002 % 21.9 23 20.9 23.1 7.2 2.6 0.8 0.5
Slika PG02-3: Prebivalstvo po starostnih skupinah
Viri: 

Statistični urad RS, SI-STAT podatkovni portal, 2010.

Prikaži podatke
0-4 let 5-9 let 10-14 let 15-19 let 20-24 let 25-29 let 30-34 let 35-39 let 40-44 let 45-49 let
1991 delež 6 7 8 7 7 8 8 8 8 6
2002 delež 4 5 6 7 7 8 7 8 8 8
2008 delež 5 4 5 5 7 7 8 7 8 8
2009 delež 5 4 5 5 7 7 8 7 8 8
50-54 let 55-59 let 60-64 let 65-69 let 70-74 let 75-79 let 80-84 let 85-89 let 90 + let
1991 delež 6 6 5 4 2 2 2 1 0
2002 delež 7 5 5 5 4 3 2 1 0
2008 delež 8 7 5 5 4 4 2 1 0
2009 delež 8 7 5 5 4 4 2 1 0
Slika PG02-4: Povprečno število članov na gospodinjstvo v državah EU-27 v letu 2009
Viri: 

EUROSTAT, Number of persons in households, 2010.

Prikaži podatke
Danska Nemčija Finska Francija Nizozemska Avstrija Velika Britanija EU-27 Belgija Bolgarija
Število oseb v gospodinjstvu število 2.1 2.1 2.1 2.2 2.2 2.3 2.3 2.4 2.4 2.4
Češka Estonija Grčija Italija Litva Luksemburg Latvija Madžarska Slovenija Španja
Število oseb v gospodinjstvu število 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.4 2.5 2.6 2.6 2.7
Portugalska Irska Poljska Slovaška Ciper Malta Romunija
Število oseb v gospodinjstvu število 2.7 2.8 2.8 2.8 2.9 2.9 2.9

Cilji

Zaenkrat ni opredeljenih ciljev.


Potrošnja in proizvodnja obsegata vse dejavnosti v življenjskem krogu izdelka in odražata naš trenuten življenjski slog, s tem pa naše vrednote, razmišljanje, obnašanje in ravnanje. Na vzorce potrošnje vplivajo številne medsebojno odvisne gospodarske, družbene, kulturne in politične razmere.

Gospodinjstva so pomemben člen v verigi potrošnje in proizvodnje, saj so prav ona tisti potrošniki, ki imajo zadnjo besedo pri vsakodnevni izbiri izdelkov in storitev. Posamezno gospodinjstvo razmeroma nepomembno vpliva na okolje v primerjavi z velikimi industrijskimi obrati, toda če govorimo o stotisočih in milijonih gospodinjstev hkrati, je njihov skupen vpliv brez dvoma velik. Naraščanje števila gospodinjstev vodi k večji potrebi po stanovanjih kar povečuje dejavnosti, povezane z gradnjo in upravljanjem stanovanjskih objektov, večajo se potrebe po infrastrukturi, ogrevanju, hlajenju, porabi električne energije in vode ter nastajajo večje količine odpadkov. V Sloveniji narašča število manjših, predvsem enočlanskih gospodinjstev.

Število prebivalcev je od leta 1961 do leta 2002 naraslo za slabih 25 %, število gospodinjstev pa za skoraj 50 %. Leta 2002 se je napram letu 1991 zmanjšal delež gospodinjstev z več kot tremi člani na račun manjših gospodinjstev z enim ali dvema članoma. Od leta 2003 do 2009 je število gospodinjstev naraslo za okoli 11 %, vendar metodologija zbiranja podatkov pred letom 2003 in po njem ni enaka. Narašča tudi število stanovanj, od leta 1971 do leta 2002 za 63 % (v istem obdobju je število gospodinjstev naraslo za 33 % in prebivalcev za 14 %).

Povečanje števila gospodinjstev in manjšanje njihove povprečne velikosti ima lahko negativen vpliv na okolje. Vedno večja potreba po stanovanjih vodi namreč do sprememb v rabi zemljišč, zaradi večanja števila gospodinjstev se veča potreba po nakupu dobrin (npr. električna in elektronska oprema, čistila, hrana,…) in povezanih storitev, veča se mobilnost prebivalstva ter narašča poraba energije in vode. Z manjšimi gospodinjstvi so povezani večji vplivi na okolje, saj so z njimi povezani večji izdatki, potuje se več, dlje in hitreje. Prebivalstvo v Sloveniji se stara, kar vpliva tudi na spreminjanje potrošniških vzorcev. Več je izdatkov za zdravje in potovanja. Velik problem manjših gospodinjstev predstavlja tudi povpraševanje po manjših velikostih pakiranja živil in drugih izdelkov, kar vodi k nastajanju večjih količini odpadne embalaže in odpadkov na splošno.

Naraščanje števila gospodinjstev ni prisotno samo v Sloveniji, ampak je problem celotnega evropskega prostora. Različne raziskave, analize in študije o trajnostni potrošnji in proizvodnji so pokazale (denimo EIPRO, EEA), da tri področja povzročajo med 70 in 80 % negativnih vplivov na okolje v celotnem življenjskem krogu; to so živila in pijača (pridelava, predelava, kemikalije, raba energije in vode, embalaža, odpadki, storitve), stavbe/stanovanja (načrt stavbe, gradnja, gradbeni materiali, kemikalije, energijska učinkovitost zasebnih, javnih in poslovnih stavb, raba obnovljivih virov energije, poraba vode, aparati, odpadki, vzdrževanje) in osebni prevoz (vse oblike transporta, poraba goriva, energijsko učinkovita vozila, odstranitev odsluženih vozil), medtem ko hkrati pomenijo 60 % vseh izdatkov v gospodinjstvih. Metoda življenjskega kroga izdelkov ugotavlja negativne vplive na okolje zaradi rabe snovi in energije pri pridelavi, proizvodnji in med njihovo dobo trajanja ter za končno odstranitev (pogosto imenovan kot pristop 'od zibelke do groba').

Leta 1931 je povprečno gospodinjstvo v Sloveniji štelo pet članov, leta 1991 tri, leta 2002 pa že manj kot tri člane. Zmanjševanje povprečne velikosti gospodinjstev je bilo v obdobju 1961–1991 predvsem posledica zniževanja števila pet in več članskih gospodinjstev, v obdobju 1991–2002 pa tudi naraščanja števila samskih gospodinjstev. Največ samskih gospodinjstev je med starimi ljudmi, kar je predvsem posledica velike razlike v povprečnem trajanju življenja med moškimi in ženskami. V mladih in srednjih letih v samskih gospodinjstvih živi več moških kot žensk, v starosti pa več žensk kot moških. Zlasti po 64. letu starosti prične delež ženskih samskih gospodinjstev zelo hitro naraščati. Povprečna velikost gospodinjstev se bo nadalje zniževala predvsem zaradi povečevanja deleža samskih gospodinjstev, saj je njihov sedanji delež za evropske razmere majhen. (UMAR, 2009).
V letu 2009 so v državah EU-27 v povprečnem gospodinjstvu živele 2,4 osebe. V povprečnem slovenskem gospodinjstvu je istega leta živelo 2,6 oseb, kar uvršča Slovenijo med države s številčnejšimi gospodinjstvi. Največ oseb v povprečnem gospodinjstvu živi v Romuniji, na Malti in Cipru (2,9), najmanj pa na Danskem, Finskem in v Nemčiji (2,1). Po oceni Evropske agencije za okolje se bo to število v naslednjih letih še zniževalo, kar pomeni povečanje zahtev po bivanjskih prostorih.

V Sloveniji predstavlja problem tudi pojav suburbanizacije, ki pomeni širitev mest ter prometnega in infrastrukturnega omrežja na območja izven mest. Le-ta spodbuja gradnjo prenovo stavb ter infrastrukture in s tem spremembe zemljišč, večjo porabo energije ter nastajanje gradbenih odpadkov, medtem ko stanovanja ponekod v mestih ostajajo prazna.

Ker se število gospodinjstev veča ter hkrati manjša število oseb, ki jih sestavljajo bo v prihodnje treba razmisliti kako spodbuditi ljudi, da bolje izkoriščajo prostor, ki je na voljo. Smiselno bi bilo razmisliti, kako bi lahko zapolnili stavbe, ki propadajo namesto, da bi gradili nove, kako bi izkoristili prazne dele večstanovanjskih stavb, ter spodbujali ljudi, da ne živijo sami.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:/

Izvorna baza podatkov oz. vir:
Statistični urad RS:
- Statistični letopis 2006 (Površina ozemlja, gospodinjstva in prebivalstvo, popisi 1921 - 2002)
- SI-STAT podatkovni portal > demografsko in socialno področje > Prebivalstvo > Število prebivalcev, statistične regije > Prebivalstvo po petletnih starostnih skupinah
EUROSTAT:
- Database by themes > Population and social conditions > Labour market > Employment and unemployment (Labour Force Survey) > LFS series - Specific topics > Households statistics - LFS series > Number and size of households > Number of private households by household composition, number of children and age of youngest child(1000) (Select data)

Skrbnik podatkov: Statistični urad RS (SURS), EUROSTAT
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. marec 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so predstavljeni za obdobje 1931-2009. Podatke zbira Statistični urad RS na podlagi popisov prebivalstva ter Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG).
Podatki za kazalec so bili do leta 2002 povzeti iz Statističnega letopisa 2006: s popisi prebivalstva zbira Statistični urad Republike Slovenije podatke o številčnem stanju in osnovnih sestavah prebivalstva in gospodinjstev. Po prvi svetovni vojni je bilo v Sloveniji izvedenih devet popisov prebivalstva: 31. 1. 1921, 31. 3. 1931, 15. 3. 1948, 31. 3. 1953, 31. 3. 1961, 31. 3. 1971, 31. 3. 1981, 31. 3. 1991 in 31. 3. 2002. Ob popisih 1971, 1981 in 1991 je bil hkrati opravljen tudi popis stanovanj, ob popisu 1991 še popis gospodinjstev s kmečkim gospodarstvom, ob popisu 2002 pa prvič tudi popis stavb. Podatki za leto 1991 so preračunani po metodologiji Popisa 2002.
Podatki za obdobje 2003-2009 so povzeti po podatkih EUROSTAT, ki so zbrani na podlagi evropskih anket o delovni sili (European Union Labour Force Survey (EU-LFS)).
Podatki o starostni strukturi prebivalstva so zbrani letno in so objavljeni na podatkovnem portalu SI-STAT. Z letom 2010 so se pričeli podatki objavljati po stanju na prvi dan četrtletja, polletja oz. leta. Sprememba je le v poimenovanju referenčnega datuma, vsebinske razlike pa ni (npr. doslej je bila prikazana starostna struktura za leto 2009 za 31. december 2009 ob 24.00, sedaj pa je za isto leto prikazano stanje 1. januarja 2010 ob 00.00).
Metodologija obdelave podatkov:
PGibanje števila prebivalcev in gospodinjstev je preračunano na indeks z izhodiščnim letom 1931. Podatki o velikosti gospodinjstev in strukturi prebivalstva v posameznih letih so prikazani z deleži.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so po enotni metodologiji zbrani le do leta 2002. Za gibanje števila gospodinjstev so za obdobje 2003-2009 podatki povzeti po Eurostatu, zato niso neposredno primerljivi. Za gospodinjstva po številu članov so podatki na voljo le do 2002.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Sustainable development indicators > Sustainable Consumption and Production > Contextual indicators > Number of persons in households.
Skrbnik podatkov: EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. marec 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: Podatki so na voljo za obdobje 2005-2009 in so povzeti po podatkih Eurostat, ki jih zbira na podlagi evropskih anket o delovni sili (European Union Labour Force Survey (EU-LFS)).
Metodologija obdelave podatkov:
Prikazano je povprečno število oseb, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih. Zasebna gospodinjstva so gospodinjstva z enim, dvema oziroma več osebami, ki skupaj zavzemajo celotno ali del stanovanjske enote in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe.
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
• EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija
• EEA Indicator: Household number and size (2001);
• EEA Report: Time for action - towards sustainable consumption and production in Europe, 25 Feb 2008
• EEA Report: Sustainable consumption and production in South East Europe and Eastern Europe, Caucasus and Central Asia - Joint UNEP-EEA report on the opportunities and lessons learned , 11 Oct 2007
• EEA Report, No. 11/2005; Household consumption and the environment 02 Jan 2006
Socialni razgledi 2008, 2009. Urad za makroekonomske analize in razvoj.


Povezani kazalci


TWITTER