KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Bad

V Sloveniji se hitro povečuje delež eno članskih gospodinjstev, ki imajo večje izdatke in s tem večji vpliv na okolje. Hkrati prihaja do siromašenja dela prebivalstva, saj več kot polovica gospodinjstev, denimo, ne bi zmogla pokriti nepričakovanih izdatkov. Kljub temu so ljudje relativno zadovoljni s svojim življenjem. Priča smo hitremu staranju prebivalcev.

Potrebni so novi vzorci potrošnje ter družbene novosti, ki ločujejo ustvarjanje blaginje in kakovosti življenja od degradacije okolja.
 


Kazalec prikazuje posedovanje dobrin po gospodinjstvih, ki kažejo tudi na potrošniške navade, število članov, namen rabe energije v gospodinjstvih, koliko si lahko  gospodinjstva privoščijo in samooceno zadovoljstva z življenjem.

Zasebna gospodinjstva so gospodinjstva z enim, dvema oziroma več osebami, ki skupaj zavzemajo celotno ali del stanovanjske enote in skupaj porabljajo sredstva za osnovne življenjske potrebe.


Grafi

Slika PG02-1: PG2-1 Število članov gospodinjstev
Viri: 
SI-STAT: Gospodinjstva po številu članov in tipu gospodinjstva, kohezijski regiji, Slovenija, večletno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

1 član

2 člana

3 člani

4 člani

5 članov

6 članov

7 članov

8+ članov

1948

70276

57204

65097

62848

47952

32279

19927

25367

1953

70682

63923

77409

74531

52877

32614

18881

20059

1961

81618

75348

90709

91036

58813

32086

15673

13570

1971

89494

88712

108134

114204

59880

30796

13765

10546

1981

101610

117234

130328

145024

56139

26445

10836

6955

1991

117405

135909

135088

156319

52965

22637

7771

4184

2002

149757

157195

143337

158145

49575

17933

5808

3097

2011

266489

199875

149144

127376

44320

17658

5689

2980

2015

267523

205792

152720

124933

43640

17194

5806

2933

Slika PG02-2: PG2-2 Posedovanje dobrin v gospodinjstvih
Viri: 
SI-STAT: Delež gospodinjstev, ki razpolagajo s trajnimi potrošnimi dobrinami (%), Slovenija, večletno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Barvni televizor

Črno-beli televizor

Videorekorder

Videokamera

Radijski sprejemnik

Glasbene hi-fi naprave

CD naprave

Osebni računalnik

Pralni stroj

Stroj za sušenje perila

Hladilnik

Zamrzovalna skrinja ali omara

Pomivalni stroj

Mikrovalovna pečica

Sesalnik za prah

Šivalni stroj

Klavir, pianino

Drugi večji instrumenti

Osebni avtomobil

Kolo

Moped

Motorno kolo

Počitniška prikolica

Motorni čoln

Telefon

Mobilni telefon

1993

83,50

12,40

29,50

4,80

79,10

23,20

0

13,70

94,30

4,10

94,20

81,30

15,50

0

79,20

59,50

3,50

0

68,20

65,90

15,70

4,70

2,50

2,50

0

0

1999

93,90

4,40

43,50

7,30

95,10

40

0

29,60

96,30

11,10

97

85,80

27,70

0

86,10

59,70

4,30

0

77,80

63,50

14,10

2,30

1,60

1

89,70

0

2003

95,60

1,60

50,40

9,10

90,40

46,80

39,90

44,90

95,60

15,60

97,90

83,90

37,50

24

88,60

48,40

5,40

10,10

78,70

57,10

7,60

2,50

1

0,90

87,50

80,10

2004

96,30

1,50

50,60

9,20

90,70

48,70

41,70

48,40

96,10

17,70

98,30

82,80

39,90

30,90

90,30

46,90

5,10

10,10

78,60

59,70

6,90

2,50

1,20

0,90

86,60

82,30

2009

97,40

5,50

47,80

14,10

86,30

47,10

56

63,70

96,90

26,20

98,30

80,30

50,20

52,70

92,30

41,20

5

10,20

80,30

63,50

6,30

4,60

1,50

0,90

81,60

91,60

2010

97,60

3,30

49,80

14

85,70

42,80

52,80

66,50

97,10

26

98,60

77,60

52

54

92,10

38,70

5,20

10,10

80,20

63,50

6,30

5

1,50

1,10

80,40

92,60

2012

97,20

0

0

11,40

89,30

44

0

67,10

97,60

26,20

98,50

62,10

52,80

53

0

0

0

10,20

80,40

61,50

5,40

3,40

1,10

0,60

79,80

93,30

2015

96,20

0

0

57,20

84,60

42,70

0

75,20

96,40

32,70

98,20

61

57,20

53,40

0

0

0

0

81,90

55

7,10

4,50

1,10

0,50

0

96

Slika PG02-3: PG2-3 Namen rabe električne energije (GWh) v gospodinjstvih
Viri: 
SI-STAT: Raba električne energije po namenu (GWh), gospodinjstva, Slovenija, letno. Preračun Institut ''Jožef Stefan"– Center za energetsko učinkovitost (IJS-CEU)., Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Namen rabe električne energije – SKUPAJ

Ogrevanje prostorov

Hlajenje prostorov

Ogrevanje sanitarne vode

Kuhanje

Razsvetljava

Hladilniki in kombinirani hladilniki

Zamrzovalne skrinje in omare

Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje)

Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje)

Pomivalni stroji

Osebni računalniki in monitorji

Televizije

Drugo

2009

3137

301

42

613

194

276

221

196

145

59

87

99

127

777

2010

3219

328

48

596

199

262

219

188

141

63

89

100

136

852

2011

3211

306

55

599

211

254

216

189

138

64

93

102

141

844

2012

3179

313

75

599

221

248

209

188

135

64

95

103

143

785

2013

3229

329

71

599

232

244

203

186

131

64

97

103

142

829

2014

3125

336

37

601

242

239

199

185

128

64

101

103

139

752

2015

3205

325

84

602

246

235

191

176

125

63

101

100

132

825

2016

3260

344

60

607

254

232

184

173

123

63

106

97

125

893

Slika PG02-4: PG2-4 Zmožnosti gospodinjstev
Viri: 
SI-STAT: Zmožnost gospodinjstva, da počitnikuje, ima mesni ali ekvivalentni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan in pokrije nepričakovane izdatke, kohezijski regiji, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

Počitnice

Mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan

Nepričakovani izdatki

2008

67

86

53

2009

66

87

57

2010

65

89

52

2011

65

88

50

2012

67

89

51

2013

66

89

51

2014

66

89

51

2015

68

92

54

2016

69

93

55

2017

72

92

59

Slika PG02-5: PG2-5 Samoocena zadovoljstva z življenjem
Viri: 
SI-STAT: Samoocena splošnega zadovoljstva z življenjem po statističnih regijah, Slovenija, letno, Statistični urad Republike Slovenije (2018)
Prikaži podatke

SLOVENIJA

Pomurska

Podravska

Koroška

Savinjska

Zasavska

Posavska

Jugovzhodna Slovenija

Osrednjeslovenska

Gorenjska

Primorsko-notranjska

Goriška

Obalno-kraška

2012

7,10

6,80

6,80

7

7,10

6,90

6,80

6,90

7,20

7,30

7,30

7,10

7,10

2013

7

6,70

6,90

6,90

7

6,60

6,90

6,90

7,20

7,10

7

7

6,90

2014

6,90

6,60

6,80

6,60

6,90

6,40

6,60

6,90

7,10

6,90

7,10

7

6,90

2015

7,10

6,80

6,90

6,60

6,90

7,10

6,80

7,10

7,30

7,30

7

7,30

7,20

2016

7,10

6,80

7

6,70

6,80

7

7

7,10

7,30

7,30

7

7,20

7,20

2017

7,20

6,90

7,10

6,80

7,20

7,20

6,80

7,40

7,40

7,40

7,20

7,30

7,30

Slika PG02-6: Povprečno število oseb v gospodinjstvih EU
Viri: 
Eurostat: Anketa o LFS (spletna koda podatkov: lfst_hhantych), Eurostat (2018)
Prikaži podatke

EU-28

Hrvaška

Irska

Malta

Slovaška

Ciper

Poljska

Romunija

Španija

Portugalska

Belgija

Češka

Grčija

Italija

Latvija

Luksemburg

Madžarska

Slovenija

Združeno kraljestvo

Bolgarija

Francija

Nizozemska

Avstrija

Estonija

Litva

Finska

Danska

Nemčija

Švedska

2017

2,30

2,80

2,70

2,70

2,70

2,60

2,60

2,60

2,50

2,50

2,30

2,30

2,30

2,30

2,30

2,30

2,30

2,30

2,30

2,20

2,20

2,20

2,20

2,10

2,10

2,10

2

2

1,90


Cilji

- Zdravo in aktivno življenje

- Dostojno življenje za vse

- Nizkoogljično krožno gospodarstvo

- Trajnostno upravljanje naravnih virov


Stavbe, hrana in prevozi skupaj povzročijo od 70 % do 80 % vseh vplivov na okolje, od onesnaževanja in izpustov toplogrednih plinov do rabe virov, tal in ravnanja z odpadki.

Cilj trajnostne potrošnje in proizvodnje je "narediti več in boljše z manj”. Trajnostna potrošnja zadeva življenjski slog, nakupovalne navade ter način uporabe izdelkov in storitev, ter končno ravnanje po izrabi.

 

 

Število članov gospodinjstev

Januarja 2015 je bilo 820.541 zasebnih gospodinjstev, v katerih je živelo 2.024.604 prebivalcev (98,1 %), preostala so skupinska in posebna gospodinjstva. Povprečna velikost gospodinjstva je bila 2,47 člana. Primerjava med leti kaže, da se je zmanjšalo število štiričlanskih in povečalo število tričlanskih gospodinjstev. Tretjina vseh gospodinjstev je enočlanskih in število gospodinjstev z manjšim številom članov še naprej narašča.

Po podatkih Eurostata so bila v letu 2017 prav tako tretjina gospodinjstev v EU gospodinjstva z eno osebo, in trend narašča.

Ostarelost enočlanskih gospodinjstev (38 % je starih 65 ali več let) prinaša s seboj številne zdravstvene, socialne in splošne družbene in okoljske izzive.

 

 

Posedovanje dobrin v gospodinjstvih

Barvni televizor, hladilnik, pralni stroj in mobilni telefon so dobrine, ki jih imajo skoraj v vseh gospodinjstvih (96.2 % : 98.2 % : 96.4 % : 96 % leta 2015). Visok je tudi delež radijskih sprejemnikov - 84.6%, osebnih avtomobilov - 81.9 % in osebnih računalnikov - 75.2 %. Zanimivo, da se je leta 2015 znižal delež zamrzovalnih omar ali skrinj, na 61 %, medtem ko je bilo leta 1993 le-teh 81.3 %. Močan porast je zaznati pri deležu videokamer, strojih za sušenje perila, pomivalnih strojih in mikrovalovnih pečicah. Nasprotno pa se je delež koles v opazovanem obdobju znižal in je bil leta 2015 le še 55% v primerjavi z 65.9 % leta 1993.

 

Namen rabe električne energije (GWh) v gospodinjstvih

V gospodinjstvih največ električne energije porabimo za ogrevanje sanitarne vode in prostorov ter kuhanje in  razsvetljavo. Podatki razkrivajo, da je v opazovanem obdobju (2009-2016) poraba elektrike nekoliko upadla za razsvetljavo, kuhanje in delovanje nekaterih velikih gospodinjskih aparatov – ali gre to na račun energijsko učinkovitejših aparatov in sijalk, ali celo za večjo ozaveščenost o varčevanju z energijo?

 

Zmožnosti gospodinjstev

Kaj si lahko gospodinjstva privoščijo od počitnic, mesnih ali vegi obrokov ter ko pride do nepričakovanih izdatkov? Kot kažejo podatki se zmožnosti gospodinjstev povečujejo (2008 – 2017), tako da lahko resnejši problem izzovejo le nepričakovani izdatki – za nekaj več kot polovico gospodinjstev.

Enotedenske letne počitnice zunaj doma za vse člane gospodinjstva si je v letu 2017 finančno lahko privoščilo 72 % gospodinjstev. Z vidika tipa gospodinjstva je bil odstotek takih, ki so si lahko privoščila počitnice, največji med gospodinjstvi z dvema odraslima in z vsaj enim vzdrževanim otrokom (87 %), najmanjši pa med enočlanskimi gospodinjstvi (60 %). Gospodinjstva, ki so s svojimi dohodki lahko oz. zelo lahko preživela mesec, so si skoraj vsa lahko privoščila počitnice (97 %). Nepričakovane izdatke v višini 600 EUR bi si v letu 2017 lahko privoščilo 59 % gospodinjstev. Takih gospodinjstev, ki so mesec preživela težko oz. zelo težko, hkrati pa so ocenila, da bi si lahko privoščila nepričakovane izdatke, je bilo 17 %. Od gospodinjstev, ki so mesec preživela lahko oz. zelo lahko, bi si nepričakovane izdatke lahko privoščilo 93 %. Mesni ali enakovredni vegetarijanski obrok vsaj vsak drugi dan pa si je lahko leta 2017 privoščilo 92 % vprašanih.

 

Samoocena zadovoljstva z življenjem

Samoocena zadovoljstva z življenjem je relativno visoka (7,2 od 10, za Slovenijo). S svojim življenjem so nekaj bolj zadovoljni v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Gorenjskem, nekoliko manj na Koroškem in Posavju. Stopnji obeh tveganj, revščine in socialne izključenosti, sta najvišji v posavski in podravski statistični regiji.

Podatki kažejo, da stopnjo zadovoljstva z življenjem najbolj dviga zdravstveno stanje oseb. Tisti, ki so svoje zdravstveno stanje ocenili kot zelo dobro, so bili tudi najbolj zadovoljni s svojim življenjem (povprečna samoocena 8,2).

Po podatkih SURS je bil delež resno materialno prikrajšanih oseb največji v zasavski (11,9 %), najmanjši pa v goriški statistični regiji (2,3 %). Stopnja splošnega zadovoljstva z življenjem pa je bila v obeh teh dveh regijah skoraj enaka (7,2 oz. 7,3). To pomeni, da ocena zadovoljstva z življenjem ni povezana samo s finančnimi in materialnimi vidiki, temveč da ljudje zadovoljstvo z življenjem verjetno dojemajo širše, predvsem v povezavi z zdravjem, družino, prijatelji, prostim časom ipd.

 

Povprečno število oseb v gospodinjstvih EU

Leta 2017 je povprečna velikost gospodinjstva v EU-28 znašala 2,3 člana. Največja povprečna velikost gospodinjstva je bila zabeležena na Hrvaškem (2,8 članov), najmanjša pa na Švedskem (1,9 članov), v Nemčiji in na Danskem (obe 2,0 člana). Največji upad od leta 2007 je bil opazen v Litvi, s povprečno velikostjo gospodinjstva, ki se je gibala od 2,6 članov leta 2007 na 2,1 člana leta 2017. Če pogledamo število oseb v gospodinjstvu, je skoraj dve tretjini vseh gospodinjstev v EU-28 sestavljalo ena ali dve osebi v letu 2017. Najpogostejša vrsta gospodinjstev je bila tista, ki jo sestavlja ena oseba, to je ena tretjina (33,6%) skupnega števila gospodinjstev. Ta skupina je zabeležila tudi največje povečanje od leta 2007 do leta 2017 (3,7 odstotne točke (pp)). Gospodinjstva, sestavljena iz dveh oseb, so leta 2017 znašala 31,9% celotnega števila gospodinjstev (od leta 2007 se je povečalo za 0,8 odstotne točke). V zadnjem desetletju se je relativna pomembnost večjih gospodinjstev zmanjšala, največje zmanjšanje pa je bilo zabeleženo med tistimi gospodinjstvi, ki jih sestavljajo štiri osebe (padec 1,9 odstotne točke).

 

Politični okvir

Krovni okoljski dokument - osnutek - Nacionalni program varstva okolja 2030 (NPVO 2030) izpostavlja – poleg osnovnega, to je boljše okolje za življenje v Sloveniji – naslednje cilje:

-   varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala,

-   gospodarno ravnanje z viri in nizkoogljično gospodarstvo,

-   varstvo pred škodljivimi vplivi onesnaženega okolja.

  

Osrednji cilj Strategije razvoja Slovenije 2030 je zagotoviti kakovostno življenje za vse.

Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni posameznika se kakovostno življenje kaže v dobrih priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, v dostojnem, varnem in aktivnem življenju, zdravem in čistem okolju ter vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe. Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so:

  • vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
  • učenje za in skozi vse življenje,
  • visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
  • ohranjeno zdravo naravno okolje in
  • visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Strategija ima 12 ciljev in po največ troje kazalnikov za vsak cilj.

 

 

Trajnostna potrošnja

Po navedbah Evropske komisije državljani EU predstavljajo manj ko 10 % svetovnega prebivalstva, a porabijo polovico svetovne proizvodnje mesa, četrtino proizvedenega papirja in 15 % energije.

 

V raziskavi Environmental Impact Assessment of Household Consumption, 2015, so analizirali okoljski vpliv potrošnje gospodinjstev glede na porabo virov, vode in zemljišč ter izpuste toplogrednih plinov, povezanih s proizvodnjo in uporabo izdelkov in storitev. Gospodinjstva s svojo porabo prispevajo več kot 60% globalnih emisij toplogrednih plinov in med 50% in 80% celotne porabe zemljišč, virov in vode. Izkazuje se pomembna povezanost med izdatki gospodinjstev in njihovimi vplivi na okolje, ki jih povzroča naraščajoče povpraševanje po ne nujno potrebnih izdelkih široke potrošnje. Mobilnost, stavbe in hrana so najpomembnejše kategorije porabe na okoljskih odtisih. Na svetovni ravni živila predstavljajo 48% in 70% vplivov gospodinjstev na kopenske in vodne vire, pri čemer se poraba mesa, mleka in predelane hrane hitro poveča z dohodkom. Gospodinjstva imajo relativno velik nadzor nad svojo porabo, vendar pogosto nimajo točnih in konkretnih informacij o tem, kako izboljšati lastno okoljsko učinkovitost.

 

Trajnostna potrošnja je poraba blaga in storitev, ki imajo najmanjši možni vpliv na okolje, so družbeno pravične in ekonomsko upravičene, hkrati pa izpolnjujejo osnovne potrebe ljudi po vsem svetu. Trajnostna potrošnja je namenjena vsem, v vseh sektorjih in vseh državah, od posameznika do vlad. V zadnjih 50 letih je svetovno prebivalstvo porabilo več blaga in storitev kot skupno število vseh prejšnjih generacij (Tillard 2000). Ta rast porabe je spodbudila gospodarsko rast, degradacijo okolja in izboljšala kakovost življenja za mnoge. Vendar se vzorci potrošnje med razvitimi državami in državami v razvoju zelo razlikujejo. Tillard (2000) ugotavlja, da najbogatejša petina sveta predstavlja 86% potrošnje (danes je ta odstotek zagotovo še višji, o.p.), medtem ko najrevnejša petina predstavlja približno en odstotek porabe. Prekomerno izkoriščanje naravnih virov, ki jih poganja eksponentna gospodarska rast, ne bo rešila zgolj tehnologija. Potrebni so tudi novi vzorci potrošnje, pa tudi družbene novosti, ki ločujejo ustvarjanje blaginje in kakovosti življenja od degradacije okolja. Skupna raba namesto lastništva je le en primer novega življenjskega sloga in novih poslovnih modelov, ki se razvijajo.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po: Strategiji razvoja Slovenije 2030

Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad RS:

-  SI-STAT podatkovni portal > demografsko in socialno področje > Okolje in naravni viri, Gospodinjstva, Življenjska raven, Energetika

 

Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije (SURS)
 

Datum zajema podatkov za kazalec: 19. september 2018

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

 

PG2-1: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Prebivalstvo, Število članov gospodinjstev. Podatki so zbrani iz vsakega popisa prebivalcev, zadnje leto je 2015.

PG2-2: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Trajne potrošne dobrine, Posedovanje dobrin v gospodinjstvih. Zbrani so za obdobje 1990-2015. Podatki za leta 1998 - 2010 so preračunani iz obdobja treh zaporednih let (npr. 2008 - 2010) na srednje leto (npr. 2009)  kot referenčno leto. Podatki zbrani v letu 2012 in naslednjih letih, se nanašajo na referenčno leto. Podatki za leto 2011 niso na voljo, in tudi v prihodnje se raziskovanje ne bo več izvajalo vsako leto, ampak z večletnimi presledki. 

PG2-3: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Okolje in naravni viri, Energetika, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, Namen rabe električne energije (GWh) v gospodinjstvih. Podatki so zbrani za obdobje 2009-2016. Podatki so izračunani s pomočjo modela rabe energije v gospodinjstvih. (IJS-CEU). Zaradi osveževanja modela z novejšimi vhodnimi podatki se že objavljeni modelski podatki ob naslednji objavi lahko spremenijo. Tako so se nekoliko spremenili modelski podatki za leto 2015.

PG2-4: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Zmožnosti gospodinjstev. Podatki so na voljo za obdobje 2008-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete.

PG2-5: Podatki so objavljeni na SI-STAT podatkovnem portalu, v poglavju: Demografsko in socialno področje, Življenjska raven, Samoocena zadovoljstva z življenjem. Podatki so na voljo za obdobje 2012-2017. Rezultati statističnega raziskovanja SILC izhajajo iz ankete, izvedene v začetku posameznega leta, in iz registrov ter administrativnih virov, ki se večinoma nanašajo na leto pred izvedbo ankete. Podatki se nanašajo na osebe, stare 16 ali več let, ki so gledano v celoti ocenile, kako so zadovoljne s svojim življenjem, na lestvici od 0 (povsem nezadovoljen) do 10 (zelo zadovoljen). Nekateri seštevki se zaradi zaokroževanja ne ujemajo.

 

Metodologija obdelave podatkov:
Podatki so predstavljeni v deležih, v številu in poraba energije v GWh.

 

Raziskovanje se je od leta 1983 do leta 1997 metodološko ni bistveno spreminjalo; anketiranje je ves ta čas potekalo po enotni metodologiji. V 1997 je bilo vsebinsko in po načinu izvedbe prenovljeno: prilagojeno je bilo priporočilom Eurostata in postalo je kontinuirano. V 2012 je bilo raziskovanje znova prenovljeno. Vprašalnik je bil vsebinsko razširjen z novimi vprašanji o izdatkih, iz vprašalnika so bila izločena vprašanja o dohodkih gospodinjstva, ker so bili ti podatki pridobljeni iz administrativnih in drugih podatkovnih zbirk.
 

Informacije o kakovosti:

 - Prednosti in slabosti kazalca: Slabosti:

- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.  
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Podatki za druge države:

Izvorna baza podatkov oz. vir: EUROSTAT > Household composition statistics, Average household size, https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/Household_c...

Skrbnik podatkov: EUROSTAT.
Datum zajema podatkov za kazalec: 19. september 2018
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:

PG2-6: Povprečno število oseb v gospodinjstvih EU. Prikazano je povprečno število oseb, ki živijo v zasebnih gospodinjstvih Podatki so primerjalni za leti 2007-2017.  

 

Metodologija obdelave podatkov:
 

Informacije o kakovosti:

- Prednosti in slabosti kazalca: Podatki so mednarodno primerljivi.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:

Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo. 
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
Relevantnost: 1
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 1
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura

• Prva objava, Gospodinjstva in družine, Slovenija, 1. januar 2015, https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/5465

• Ata, mama, dedi, babi…Gospodinjstva in družine v Sloveniji, SURS, 2016

• EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija

• Sporočilo Komisije o trajnostni potrošnji in proizvodnji ter akcijskem načrtu za trajnostno industrijsko politiko, 2008, https://ec.europa.eu/jrc/en/research-topic/sustainable-production-and-co...

• Osnutek Nacionalni program varstva okolja 2030 (NPVO 2030), http://www.mop.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/7795/

• Strategija razvoja Slovenije 2030, http://www.vlada.si/teme_in_projekti/strategija_razvoja_slovenije_2030/

• Environmental Impact Assessment of Household Consumption, avtorji Diana Ivanova, Konstantin Stadler, Kjartan Steen‐Olsen, Richard Wood, Gibran Vita, Arnold Tukker, Edgar G. Hertwich, 2015, Journal of Industrial Ecology

• Sustainable consumption, https://www.gdrc.org/sustdev/concepts/22-s-consume.html

• CSCP - The Collaborating Centre on Sustainable Consumption and Production,Wuppertal, https://www.scp-centre.org/our-topics/#lifestyles


Povezani kazalci