Kazalec prikazuje gibanje porabe končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo okoli 20 % vse končne energije. Skupaj s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico.
Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2007 porabili za 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja. Znižanje rabe lahkega kurilnega olja v letu 2007 je najverjetneje posledica naraščanja cen in posledično odloga nakupa goriva. Ostalih vrst energije po letu 2003 porabimo približno enako. Nekaj nihanja je bilo v tem obdobju le pri zemeljskem plinu in toploti. Leta 2007 smo za oskrbo gospodinjstev porabili milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (vključene tudi hidroelektrarne) in odpadkov (31 %), naftnih proizvodov (27 %), električne energije (25 %) ter zemeljskega plina in toplote z enakim deležem (9 %).
Po zadnjih razpoložljivih podatkih (SURS 2002) največ končne energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za ogrevanje prostorov (53 %), kuhanje (25 %) ter segrevanje vode (13 %).

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih. Predvsem za ogrevanje in rabo električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

V gospodinjstvih v EU-25 (poročilo EEA, 2008) se največ energije porabi za ogrevanje prostorov (70 %), za segrevanje vode (14 %) ter za električne aparate in osvetljevanje (12 %). V večini držav članic EU-15 se je splošna učinkovitost ogrevanja prostorov v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih povečala predvsem zaradi boljše izolacije in preprečevanja izgube toplote. Vendar pa so rast števila in površine stanovanj ter povečane povprečne temperature več kot izničila ta izboljšanja.
Možnosti za izboljšanje učinkovite rabe energije so tudi pri električnih napravah in osvetljevanju. Nekatere vrste žarnic porabijo od 30 do celo 80 % manj energije.