KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo okoli 20 odstotkov končne energije. Poraba po letu 2003 rahlo pada, predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2007 porabili za 40 % manj kot leta 2003. Največ energije porabimo za ogrevanje prostorov, kar je v letu 2002 znašalo 53 %. V istem letu smo za kuhanje porabili 25 % in za segrevanje vode 13 % energije.


Kazalec prikazuje gibanje porabe končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.


Grafi

Slika PG04-1: Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, 2009

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008
Trdna goriva (1000 toe) 5 13 8 4 0 0 0 0 0
Naftni proizvodi (1000 toe) 382 364 433 476 451 401 377 286 315
Zemeljski plin (1000 toe) 65 69 76 96 101 109 104 95 114
Obnovljivi viri in odpadki (1000 toe) 370 358 324 324 324 324 324 324 324
Električna energija (1000 toe) 224 230 233 259 259 254 263 260 274
Toplota (1000 toe) 94 104 97 100 107 109 100 93 100
Energetski viri-SKUPAJ (1000 toe) 1139 1137 1171 1259 1242 1197 1167 1058 1126
Slika PG04-2: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe leta 2002
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, 2009.

Prikaži podatke
Ogrevanje prostorov Segrevanje vode Kuhanje Drugo
Energetski vir 2002 TJ 27429 6720 13175 4570
Delež % 53 13 25 9
Slika PG04-3: Delež porabe energije v gospodinjstvih v letu 2007
Viri: 

Statistični urad Republike Slovenije, SI-STAT, 2009.

Prikaži podatke
Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba
2007 (1000 toe) 20 1665 1834 1058 397 217
2007 % 0 32 35 21 8 4

Cilji

Prihranek končne energije v obdobju 2008–2016 za 9 odstotkov oz. 4.261 GWh z izvedbo načrtovanih instrumentov v okviru AN-URE. Ukrepi v sektorju gospodinjstva predstavljajo 1.165 GWh (27 %).
Cilji na ravni EU do leta 2020:
- zmanjšanje rabe energije za 20 %,
- zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20 %,
- 20 % energije, ki jo EU porabi, mora biti biti pridobljena iz obnovljivih virov energije.


Gospodinjstva v Sloveniji porabijo okoli 20 % vse končne energije. Skupaj s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico.
Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2007 porabili za 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja. Znižanje rabe lahkega kurilnega olja v letu 2007 je najverjetneje posledica naraščanja cen in posledično odloga nakupa goriva. Ostalih vrst energije po letu 2003 porabimo približno enako. Nekaj nihanja je bilo v tem obdobju le pri zemeljskem plinu in toploti. Leta 2007 smo za oskrbo gospodinjstev porabili milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (vključene tudi hidroelektrarne) in odpadkov (31 %), naftnih proizvodov (27 %), električne energije (25 %) ter zemeljskega plina in toplote z enakim deležem (9 %).
Po zadnjih razpoložljivih podatkih (SURS 2002) največ končne energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za ogrevanje prostorov (53 %), kuhanje (25 %) ter segrevanje vode (13 %).

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih. Predvsem za ogrevanje in rabo električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

V gospodinjstvih v EU-25 (poročilo EEA, 2008) se največ energije porabi za ogrevanje prostorov (70 %), za segrevanje vode (14 %) ter za električne aparate in osvetljevanje (12 %). V večini držav članic EU-15 se je splošna učinkovitost ogrevanja prostorov v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih povečala predvsem zaradi boljše izolacije in preprečevanja izgube toplote. Vendar pa so rast števila in površine stanovanj ter povečane povprečne temperature več kot izničila ta izboljšanja.
Možnosti za izboljšanje učinkovite rabe energije so tudi pri električnih napravah in osvetljevanju. Nekatere vrste žarnic porabijo od 30 do celo 80 % manj energije.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
- Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016. Cilji so skladni s 4. členom Direktive 2006/32/ES doseči 9-odstotni prihranek končne energije z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo energije in energetske storitve, ter usklajeni z izhodišči Resolucije o Nacionalnem energetskem programu ter Direktivo 2006/32/ES.
- Akcijskem načrtu EU o energetski učinkovitosti.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad Republike Slovenije, podatkovna baza SI-STAT, (Energetska bilanca (1000 toe) november 2007; Končna poraba energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira; Energetska bilanca (1000 toe) julij 2009).
Skrbnik podatkov: Statistični urad Republike Slovenije
Datum zajema podatkov za kazalec: 15. avgust 2009
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec: letno zbiranje podatkov o energetski bilanci in petletno zbiranje podatkov o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira. Podatki o količini in strukturi porabljene končne energije v gospodinjstvih glede na vir so povzeti iz podatkovnega portala SI-STAT, Statističnega urada Republike Slovenije, novembra 2007, podatkovni niz Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno.
Podatki o strukturi porabe končne energije v gospodinjstvih so povzeti iz podatkovnega portala SI-STAT, Statističnega urada Republike Slovenije, julija 2009, podatkovni niz Končna poraba energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira, Slovenija, pet letno.
Podatki o deležu porabe energije v gospodinjstvih so povzeti iz podatkovnega portala SI-STAT, Statističnega urada Republike Slovenije, julij 2009, podatkovni niz Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno.
Metodologija obdelave podatkov: /
Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): /
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

 

Drugi viri:

 

Primerjava za Evropo in širše, je povzeta po:
• EEA, 2006: Okolje Evrope, četrta presoja
• EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija


Povezani kazalci


TWITTER