KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Ključno sporočilo
Neutral

Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 odstotkov končne energije. Poraba po letu 2003 rahlo pada, predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003. Največ energije se porabi za ogrevanje prostorov, sledijo pa poraba energije za ogrevanje sanitarne vode, poraba električne energije za druge namene (npr. za razsvetljavo, za električne naprave…) in poraba energije za kuhanje.


Kazalec prikazuje porabo končne energije v gospodinjstvih ter strukturo porabljene energije glede na vir energije oz. gorivo in glede na vrsto rabe.

Končna energija je definirana kot vsota rabe energije v sektorjih končne rabe – predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, prometu ter široki rabi, ki vključuje gospodinjstva, storitve ter kmetijstvo.


Grafi

Slika PG04-1: Struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih
Viri: 

Statistični urad RS, Energetska bilanca, 2010

Prikaži podatke
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009
Trdna goriva (1000 toe) 5 13 8 4 0 0 0 0 0 0
Naftni proizvodi (1000 toe) 382 364 433 476 451 401 377 286 315 296
Zemeljski plin (1000 toe) 65 69 76 96 101 109 104 95 114 118
Obnovljivi viri in odpadki (1000 toe) 370 358 324 324 324 324 324 324 324 324
Električna energija (1000 toe) 224 230 233 259 259 254 263 260 274 270
Toplota (1000 toe) 94 104 97 100 107 109 100 93 100 96
Energetski viri-SKUPAJ (1000 toe) 1139 1137 1171 1259 1242 1197 1167 1058 1126 1104
Slika PG04-2: Struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru leta 2009
Viri: 

Statistični urad RS, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, 2011

Prikaži podatke
Ogrevanje prostorov Ogrevanje sanitarne vode Kuhanje Drugo - Skupaj gospodinjstva
ekstra lahko kurilno olje TJ 8858 1969 10827
zemeljski plin TJ 3474 730 237 4441
lesna goriva TJ 14541 1892 297 16730
utekočinjeni naftni plin TJ 705 148 731 1584
električna energija TJ 1266 2200 522 7305 11293
premog TJ 27 4 31
daljinska toplota TJ 3460 762 4222
sončna energija TJ 88 97 185
geotermalna energija TJ 218 36 254
Skupaj TJ 32436 7839 1787 7305 49367
ekstra lahko kurilno olje % 27.3 25.1 0 0 21.9
zemeljski plin % 10.7 9.3 13.3 0 9
lesna goriva % 44.8 24.1 16.6 0 33.9
utekočinjeni naftni plin % 2.2 1.9 40.9 0 3.2
električna energija % 3.9 28.1 29.2 100 22.9
premog % 0.1 0.1 0 0 0.1
daljinska toplota % 10.7 9.7 0 0 8.6
sončna energija % 0.3 1.2 0 0 0.4
geotermalna energija % 0.7 0.5 0 0 0.5
Slika PG04-3: Končna poraba energije po namenih v letu 2009
Viri: 

Statistični urad RS, Poraba energije in goriv v gospodinjstvih, 2011

Prikaži podatke
Ogrevanje prostorov Ogrevanje sanitarne vode Kuhanje Razsvetljava Hladilniki in kombinirani hladilniki Zamrzovalne skrinje in omare Televizije Pralni in pralno sušilni stroji (za pranje) Pečice in mikrovalovne pečice Pomivalni stroji
2009 TJ 32436 7839 1787 995 947 932 695 632 505 393
2009 % 65.7 15.9 3.6 2 1.9 1.9 1.4 1.3 1 0.8
Osebni računalniki in monitorji Sušilni in pralno sušilni stroji (za sušenje) Klimatske naprave Drugo
2009 TJ 356 182 156 1513
2009 % 0.7 0.4 0.3 3.1
Slika PG04-4: Delež porabe energije v gospodinjstvih v letu 2009
Viri: 

Statistični urad RS, Energetska bilanca, 2010

Prikaži podatke
Energetski sektor Predelovalne dejavnosti in gradbeništvo Promet Gospodinjstva Ostala poraba Neenergetska raba
2007 (1000 toe) 18 1665 1835 1058 396 217
2007 % 0 32 35 21 8 4
2008 (1000 toe) 17 1544 2149 1126 520 163
2008 % 0 28 39 20 9 3
2009 (1000 toe) 16 1280 1862 1104 509 119
2009 % 0 26 38 23 10 2

Cilji

Prihranek končne energije v obdobju 2008–2016 za 9 odstotkov oz. 4.261 GWh z izvedbo načrtovanih instrumentov v okviru AN-URE. Ukrepi v sektorju gospodinjstva predstavljajo 1.165 GWh (27 %).
Cilji na ravni EU do leta 2020:
- zmanjšanje rabe energije za 20 %,
- zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 20 %,
- 20 % energije, ki jo EU porabi, mora biti biti pridobljene iz obnovljivih virov energije.


Gospodinjstva v Sloveniji porabijo več kot 20 % vse končne energije, skupaj s predelovalnimi dejavnostmi in gradbeništvom pa nekaj več kot polovico. Zmanjševanje rabe končne energije je pomembno, tako z vidika zagotavljanja zanesljivosti dobave energije in konkurenčnosti gospodarstva, kakor tudi z vidika zmanjševanja vpliva na okolje preko zniževanja izpustov onesnaževal zunanjega zraka in toplogrednih plinov.

Poraba končne energije v gospodinjstvih po letu 2003 rahlo pada predvsem na račun naftnih proizvodov, ki smo jih v letu 2009 porabili za skoraj 40 % manj kot leta 2003, ko je bila poraba največja. Povečanje rabe energije v letu 2008 je posledica zamika nakupa tekočih goriv leta 2007 v leto 2008 zaradi naraščajočih cen ter tudi hladnejšega leta 2008. Ostalih vrst energije po letu 2003 porabimo približno enako. Nekaj nihanja je bilo v tem obdobju le pri zemeljskem plinu in toploti.

Leta 2009 smo za oskrbo gospodinjstev porabili 1,1 milijon toe (tona ekvivalentne nafte) energije iz različnih energetskih virov. Iz obnovljivih virov (vključene tudi hidroelektrarne) in odpadkov (29 %), naftnih proizvodov (27 %), električne energije (25 %) ter zemeljskega plina (11 %) in toplote (9 %).

Gospodinjstva so v letu 2009 porabila več kot 49.000 TJ energije. Največ energije v slovenskih gospodinjstvih porabimo za ogrevanje prostorov (66 %), ogrevanja sanitarne vode (16 %) ter za druge namene (15 %), ki obsegajo razsvetljavo, električne naprave, idr.. Za kuhanje je bilo porabljene več kot 3 % vse porabljene energije. Med porabljenimi energenti so prevladovala lesna goriva (npr. polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi) s 34 %, sledi električna energija s 23 %, ekstra lahko kurilno olje s 22 %, zemeljski plin s 9 % in daljinska toplota s 8 %.

Med energenti, porabljenimi za ogrevanje prostorov, so prevladovala lesna goriva (45 %), ekstra lahko kurilno olje (27 %) in zemeljski plin (11 %). Za ogrevanje sanitarne vode so se v glavnem uporabljali električna energija (28 %), ekstra lahko kurilno olje (25 %) in lesna goriva (24 %). Med energenti, uporabljenimi za kuhanje, sta prevladovala utekočinjeni naftni plin (41 %) in električna energija (29 %).

Prostori v stanovanjih in sanitarna voda so se v letu 2009 večinoma ogrevali s centralnim ogrevanjem, saj je bilo na ta način ogretih 78 % stanovanj in 57 % vode. Lokalno je bilo ogretih 12 % stanovanj ter 33 % vode, medtem ko je bilo daljinskega ogrevanja v obeh primerih 10 %.

V Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008 – 2016 je opisan nabor instrumentov za izboljšanje energetske učinkovitosti v gospodinjstvih s poudarkom na ogrevanju in rabi električne energije. Vendar je njihova izvedba odvisna od zagotavljanja sredstev in seznanjanja uporabnikov z možnostmi ter koristmi učinkovite rabe energije. Paket finančnih spodbud pokriva štiri programe: za energetsko učinkovito obnovo stavb in trajnostno gradnjo stavb, energetsko učinkovite ogrevalne sisteme, učinkovito rabo električne energije in shema učinkovite rabe energije za gospodinjstva z nizkimi prihodki.

V gospodinjstvih v EU-25 (poročilo EEA, 2008) se največ energije porabi za ogrevanje prostorov (70 %), za segrevanje vode (14 %) ter za električne aparate in osvetljevanje (12 %). V večini držav članic EU-15 se je splošna učinkovitost ogrevanja prostorov v gospodinjstvih v zadnjih 15 letih povečala predvsem zaradi boljše izolacije in preprečevanja izgube toplote. Vendar pa so rast števila in površine stanovanj ter povečane povprečne temperature več kot izničila ta izboljšanja.

Potenciali za učinkovito rabo energije v gospodinjstvih so predvsem pri rabi energije za ogrevanje ter rabi električne energije. Na podlagi ukrepov iz nacionalnega akcijskega načrta za energetsko učinkovitost znaša predviden prihranek končne energije v gospodinjstvih za obdobje 2008-2016 1165 GWh. Energijo bomo prihranili predvsem zaradi finančnih spodbud za učinkovito rabo električne energije, energijskega označevanja gospodinjskih aparatov in drugih naprav ter finančnih spodbud za energetsko učinkovito obnovo in trajnostno gradnjo stavb. V tem sektorju je vrsta ukrepov za učinkovito rabo energije stroškovno učinkovitih, a njihovo izvedbo preprečuje vrsta ovir. To so zlasti finančne ovire pri zagotavljanju sredstev za izvedbo investicij in uporabnikovo nepoznavanje možnosti in koristi učinkovite rabe energije.

Možnosti za izboljšanje učinkovite rabe energije so tudi pri električnih napravah in osvetljevanju. Nekatere vrste žarnic porabijo od 30 do celo 80 % manj energije.


Podatki za Slovenijo:

Cilji so povzeti po:
- Nacionalnem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost za obdobje 2008–2016.
Cilji so skladni s 4. členom Direktive 2006/32/ES doseči 9-odstotni prihranek končne
energije z izvedbo načrtovanih instrumentov, ki obsegajo ukrepe za učinkovito rabo
energije in energetske storitve, ter usklajeni z izhodišči Resolucije o Nacionalnem
energetskem programu ter Direktivo 2006/32/ES.
- Akcijskem načrtu EU o energetski učinkovitosti.
Izvorna baza podatkov oz. vir: Statistični urad RS:
- SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Energetika > Energetska bilanca in energetski kazalniki > Energetska bilanca (1000 toe), Slovenija, letno
- SI-STAT podatkovni portal > Okolje in naravni viri > Energetika > Poraba energije in goriv v gospodinjstvih > Končna poraba energije po namenu in vrsti energetskega vira in Raba električne energije po namenu
Skrbnik podatkov: Statistični urad RS
Datum zajema podatkov za kazalec: 12. julij 2011
Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec:Podatki so na voljo za obdobje 2000-2009. Del podatkov je zbranih v okviru letnega zbiranja podatkov o energetski bilanci - vir podatkov so statistična raziskovanja z različnimi statističnimi vprašalniki.
Podatki o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih po vrsti energetskega vira se bodo od leta 2011 naprej objavljali letno (prej petletno) in ne bodo več neposredno primerljivi s podatki iz predhodnih raziskav, saj se odslej izračunavajo na podlagi spremenjene metodologije. Na tak način so že obdelani podatki za leto 2009, ki so bili v večini pridobljeni z anketo o porabi energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG). Pri raziskovanju je sodeloval Inštitut Jožef Stefan (IJS), kjer so s pomočjo modela izračunali podatke o porabi energije in goriv po namenih in vrstah energetskih virov ter o načinih in virih za ogrevanje stanovanj in sanitarne vode. Vhodni podatki za model so bili rezultati ankete in podatki o oskrbi z energijo, ki so bili zbrani s pomočjo drugih statističnih raziskovanj. Med pripravo modelskih izračunov (maj 2011) so bili na voljo podatki o oskrbi z energijo za leto 2009, zato se tudi modelski izračuni nanašajo na to leto.

Metodologija obdelave podatkov: Na sliki PG04-1 je predstavljena struktura rabe končne energije in goriv v gospodinjstvih v 1000 ton.
Na sliki PG04-2 je predstavljena struktura porabe končne energije po vrsti rabe in energetskem viru leta 2009, na sliki PG04-3 pa delež porabe končne energije v gospodinsjtvih glede na namen.
Delež porabe energije v gospodinjstvih v primerjavi z ostalimi sektorji je prikazan za leto 2009.

Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalca:Metodologija zbiranja podatkov o končni porabi energije in goriv v gospodinjstvih se je v letu 2011 spremenila, tako da podatki niso neposredno primerljivi z rezultati Ankete o porabi energije in goriv v gospodinjstvih iz let 1997 in 2003.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
Zanesljivost kazalca (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi.
Negotovost kazalca (scenariji/projekcije): Scenariji in projekcije niso na voljo.
- Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom):
Relevantnost: 2
Točnost: 1
Časovna primerljivost: 2
Prostorska primerljivost: 1

Drugi viri in literatura:
• EEA, 2006: Okolje Evrope, četrta presoja
• EEA Technical report; No. 1/2008; Time for action – towards sustainable consumption and production in Europe, Summary report of the conference held on 27 – 29 September 2007, Ljubljana, Slovenija


Povezani kazalci


TWITTER