KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

×

Informative message

Kazalec smo prenehali spremljati.

Ključno sporočilo
Bad

Zbrane količine organskih kuhinjskih odpadkov, so se po uveljavitvi predpisa več kot podvojile, vendar ravnanje z njimi še ne poteka skladno s cilji. Pomanjkljivosti se kažejo predvsem pri kompostiranju. Okoli 3.000 t tovrstnih odpadkov smo v letu 2007 predelali v kompost, vendar je le ena oseba pridobila okoljevarstveno dovoljenje za to dejavnost.


Kazalec prikazuje letne količine nastalih, zbranih organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in gostinstva ter načine predelave.

Organski kuhinjski odpadki predstavljajo ločeno frakcijo komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01 08. Ravnaje z njimi določa Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS, št. 68/08, v nadaljnjem besedilu: uredba).

V skladu z uredbo je treba v okviru opravljanja občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: izvajalec javne službe) zagotoviti, da se organski kuhinjski odpadki, ki nastanejo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov in od mešanih komunalnih odpadkov. Izvajalec javne službe mora zagotoviti oddajo zbranih organskih kuhinjskih odpadkov v predelavo v skladu z Uredbo o obdelavi biološko razgradljivih odpadkov (Ur. l. RS, št. 62/08). Izvajalec javne službe mora, v skladu z uredbo, zagotoviti ločeno zbiranje in prevzemanje kuhinjskih odpadkov pri povzročiteljih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva na zemljepisno zaokroženih območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 20 prebivalcev na 1 ha, najpozneje do 31. decembra 2009 ter na območjih poselitve z več kot 2.000 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha najpozneje do 31. decembra 2010.


Grafi

Slika OD11-1: Količine nastalih in zbranih organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstva in gostinstva
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007
nastali t 12764 28349 29878 25361
zbrani - iz gostinstva t 6790 12214 15137 13956
zbrani - iz gospodinjstva t 4548 7839 12146 11405
Slika OD11-2: Načini ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki
Viri: 

Zbirka Ravnanje z odpadki, Agencija Republike Slovenije za okolje, 2009

Prikaži podatke
2004 2005 2006 2007
kompostiranje t 5944 5163 140 2912
predelava v bioplinski napravi t 1050 2267 2799
drugi načini predelave t 179 2052 5883 4609
oddano na odlagališča t 1450 4632 6189 30
odloženo t 1486 1171 15 ni bilo poročano
kot prekrivka na odlagališču t 30
oddano v odstranjevanje t 508
izvoz v EU t 0 4156 8392 8323

Cilji

- izločitev vseh organskih odpadkov in njihova biološka predelava,
- vzpostavitev ločenega zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gostinstva in ločenega zbiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev,
- zagotovitev kompostiranja organskih kuhinjskih odpadkov iz gospodinjstev v malih komunalnih kompostarnah najmanj na geografsko zaokroženih območjih poselitve z več kot 500 prebivalci in z gostoto poselitve več kot 10 prebivalcev na 1 ha,
- zagotovitev predelave organskih kuhinjskih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.


Od uveljavitve predpisa, ki ureja organske kuhinjske odpadke, se zbrane količine tako iz gospodinjstev kot iz gostinstva povečujejo. V letu 2007 je bilo iz gospodinjstev zbranih 11.405 t ter iz gostinstva 13.956 t tovrstnih odpadkov. Količine zbranih so se več kot podvojile glede na leto 2004 ko je bil novi sistem zbiranja vzpostavljen.

Pred uveljavitvijo predpisa je bila večina organskih kuhinjskih odpadkov odložena na odlagališča. Namen predpisa pa ni le ta, da se iz komunalnih odpadkov izloči čimveč organskih kuhinjskih odpadkov ter da se zagotovi njihova predelava pač pa tudi to, da se preprečiti vstop živalskih stranskih proizvodov v prehrambeno verigo. Zato uredba določa tudi načine nadaljnjega ravnanja s temi odpadki, da se prepreči širjenje morebitnih okužb in bolezni.

Podatki glede ravnanja s tovrstnimi odpadki skozi leta zelo nihajo. V letu 2006 se je po uradnih podatkih ARSO kompostiranje organskih kuhinjskih odpadkov izvajalo v izrazito majhnem obsegu. ARSO za leto 2006 prav tako ne razpolaga s podatki o izvedeni predelavi organskih kuhinjskih odpadkov v bioplinski napravi. S primerjavo podatkov med nastalimi oziroma zbranimi organskimi kuhinjskimi odpadki in nadaljnjim ravnanjem s tovrstnimi odpadki ugotavljamo neizpolnjevanje predpisane vsakoletne obveznosti poročanja. Ugotavljamo tudi velik razkorak med količino odloženih organskih kuhinjskih odpadkov, o kateri so poročali upravljavci odlagališč, in o oddani količini organskih kuhinjskih odpadkih na odlagališča, o kateri so poročali izvajalci zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Če povzamemo, podatki kažejo na nepopolno/nezadovoljivo poročanje o predelavi in drugih načinih nadaljnjega ravnanja z organskimi kuhinjskimi odpadki v letu 2006.

Ravnanje smo v letu 2007 zagotovili za 19.181 ton od 25.361 t nastalih organskih kuhinjskih odpadkov. Od tega smo jih nekaj manj kot polovico izvozili. 2.912 t teh odpadkov smo v letu 2007 kompostirali, 2.799 t predelali v bioplinski napravi, za 4.609 t smo zagotovili druge načine predelave.

Za leto 2007 je le en zavezanec, ki ima okoljevarstveno dovoljenje za predelavo organskih kuhinjskih odpadkov v kompost poročal, da je kompostiral organske kuhinjske odpadke. Dodatno smo kontaktirali tiste zavezance, ki so jih izvajalci občinske gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov navedli, da so jim oddali organske kuhinjske odpadke v predelavo. Na podlagi dodatne poizvedbe je bilo ugotovljeno, da kontaktirani zavezanci kompostirajo organske kuhinjske odpadke, ne da bi imeli okoljevarstveno dovoljenje za predelavo organskih kuhinjskih odpadkov v kompost. Kljub dodatnim poizvedbam ugotavljamo, da niso poročali vsi zavezanci, ki so predelali organske kuhinjske odpadke oz. drugače ravnali z njimi.


Cilji so povzeti po 'Operativnem programu odstranjevanja odpadkov s ciljem zmanjšanja količin odloženih biorazgradljivih odpadkov' (Novelacija, marec 2008, stran 50) ter tudi po Uredbi o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS, št. 68/08).

Kazalec do leta 2007 vključuje podatke o odpadkih, katerih obvezna ravnanja so bila določena s Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS, št. 37/04). Z dnem 23.7.2008 je prišlo do spremembe pravne podlage za ravnanje s tovrstnimi odpadki. V veljavo je stopila Uredba o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki (Ur. l. RS, št. 68/08).

Podatki zbrani na podlagi Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04) vključujejo poročila naslednjih zavezancev:
• povzročiteljev organskih kuhinjskih odpadkov, ki so skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Ur. l. RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03) zavezanci za posredovanje poročila o nastajanju odpadkov,
• zbiralcev organskih kuhinjskih odpadkov,
• predelovalcev organskih kuhinjskih odpadkov, ki so posredovali poročilo o prevzetih organskih kuhinjskih odpadkih ter njihovi predelavi,
• izvajalcev javne službe, ki so poročali o zbranih organskih kuhinjskih odpadkih skladno z Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 21/01),
• upravljavcev odlagališč, ki so poročali o odloženih organskih kuhinjskih odpadkih.

Tako pravilnik kot tudi uredba ločita organske kuhinjske odpadke na nastale v gostinstvu in na nastale v gospodinjstvu.

Zavezanci morajo glede na veljaven predpis posredovati poročila Ministrstvu za okolje in prostor – Agenciji RS za okolje do 31. marca tekočega leta. Preveri se vsebina vsakega posredovanega poročila, ki se v primeru ugotovljenih pomanjkljivosti uskladi s posameznim zavezancem. Pozove se tudi zavezance, ki do zakonskega roka niso oddali poročil. Vsi dobljeni podatki se vnesejo v zbirko podatkov.


TWITTER