KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Good

Hranila, predvsem dušikove in fosforjeve snovi, so pomembna za rast alg in višjih rastlin, vendar v previsokih koncentracijah lahko vodijo do nezaželenih sprememb pri vodnih organizmih in v kakovosti morske vode. Dolgoletne meritve izbranih hranil v slovenskem morju kažejo, da so se njihove koncentracije opazno znižale. Tako je ekološko stanje slovenskega morja na podlagi hranil v zadnjih letih ocenjeno kot dobro ali zelo dobro.

Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti so zaskrbljujoče spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij, se bo količina letnih padavin rahlo povečevala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj pa poleti.  

Bad

Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, mnogo bolj kot temperatura (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1961–2011 kažeta upad.

Neutral

V zadnjem desetletju so pojavi suše nekoliko manj intenzivni kot v predhodnem desetletju, zaskrbljujoče pa je, da se največkrat pojavljajo v rastni sezoni. Zmanjšanje pogostosti in intenzivnosti hidrološke suše opažamo predvsem v prvem trimesečju. V obdobju 1961–2019 po sušnosti izstopa leto 2003, ki je bilo sušno v vseh trimesečjih leta. Po letu 2000 sta bili izraziteje sušni še leti 2007 in 2011.

Bad

Pogostost in intenziteta hidroloških suš podzemne vode v medzrnskih vodonosnikih Slovenije se v zadnjih desetletjih povečuje. Med desetimi leti z največjo intenziteto pojava po letu 1982 se jih kar 7 uvršča v obdobje po letu 2000, med njimi izraziteje izstopajo leta 2012, 2002 in 2003. Najdaljše trajanje hidrološke suše podzemne vode je bilo značilno za obdobje med leti 2002 in 2004. Suše z največjo intenziteto pojava najpogosteje beležimo v zimskih in pomladnih mesecih, močno sušo pa spomladi in poleti.

Bad

Pogostost kmetijske suše v Sloveniji se v zadnjih desetletjih povečuje. V zadnjih dvajsetih letih smo beležili kar 6 suš, ki so Slovenijo prizadele v razsežnosti naravne nesreče. Suša se pojavlja s čedalje večjo jakostjo ter na območjih in v letnih časih, kjer v preteklosti z njo ni bilo težav. Dodatno tveganje za kmetijsko sušo predstavljajo hitro razvijajoče se suše v poletnem času (»rapidne suše«), ki se pojavljajo zlasti ob vročinskih valovih. Projekcije kažejo, da se bo trend povečevanja pogostosti in jakosti kmetijske suše nadaljeval tudi v prihodnosti.

Bad

Suša v tleh ključno vpliva na razvoj rastlin in posledično na gospodarske panoge (gozdarstvo, kmetijstvo, …). Kazalca števila sušnih dni in trajanja sušnih obdobij v posameznih letih kažeta naraščanje še posebej po letu 1990. Podobno kaže analiza vpliva podnebnih sprememb do 2100, kjer se nakazuje, da se bo primanjkljaj vode v tleh v prihodnje še povečal. Povečala se bosta število in trajanje suš.

Neutral

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.

Neutral

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež skupnega iztoka iz države. V  letu 2019 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2000 povečala za 150 % ali iz 30 milijonov m3 (v letu 2000) na skoraj 45 milijonov m3 (v letu 2019). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2000 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2019 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 113 milijonov m3 odpadne vode.


SLEDI NAM

TWITTER