KAZALCI OKOLJA

Nahajate se tukaj

Bad

Trendi letnih padavin niso tako očitni kot temperaturni, razlike med posameznimi leti in območji so velike. Bolj kot spremembe letnih vrednosti nas skrbijo spremembe padavin po letnih časih. Kot je razvidno iz podnebnih projekcij se bo količina letnih padavin rahlo povečala, več padavin bo pozimi, nekoliko manj padavin pa bo poleti.  

Bad

Padavine so močno spremenljive v prostoru in času, mnogo bolj kot temperatura (nevihte, toča). V zadnjih dveh desetletjih opažamo hude suše, ki se lahko pojavijo tudi v zaporednih letih, ter obsežne poplave. S katastrofalnimi poplavami in sušo se lahko soočamo tudi v istem letu. Največja višina snežne odeje in višina novega snega v obdobju 1961–2011 kažeta upad.

Neutral

Vodovarstvena območja (VVO) zavzemajo približno 17 % ozemlja Slovenije. V strukturi rabe zemljišč na VVO prevladuje gozd (61,1 %), sledi travinje (13,6 %), njive zavzemajo 10,9 %. Od vseh zemljišč predstavljajo ekološko obdelana komaj 1,7 %, v strukturi kmetijskih zemljišč pa 6,04 %, od tega največjo površino predstavlja travinje z 79,6 %.

Neutral

Poraba vode v Sloveniji ima na letni ravni razmeroma majhen delež bruto iztoka iz države. V  letu 2018 je bil letni indeks WEI+ okoli 3%, prav tak  je bil tudi indeks WEI, ki kaže vrednosti glede na obdobno povprečje. Trend obdobnega indeksa rabe vode WEI je ustaljen, trend letnega indeksa WEI+ pa kaže rahlo zmanjševanje, vendar trend ni statistično značilen.

Neutral

V zadnjih letih se s postopki sekundarnega ali terciarnega čiščenja očisti čedalje več odpadne vode, medtem, ko postopkov samo primarnega čiščenja ni več. Količina odpadne vode, ki je bila prečiščena s postopki sekundarnega čiščenja, se je od leta 2002 povečala za 118 % ali iz 38 milijonov m3 (v letu 2002) na skoraj 46 milijonov m3 (v letu 2018). Postopkov terciarnega čiščenja odpadnih voda v letu 2002 v Sloveniji skoraj ni bilo, v letu 2018 pa je bilo po takih postopkih prečiščenih 72 % odpadne vode ali 116 milijonov m3 odpadne vode.

Neutral

Po nadpovprečnih letih 2013 in 2014 je bilo leto 2015 podpovprečno vodnato. V obdobju 1961 – 2015 so bila bolj sušna le leta 2003, 2011, 1983 in 2007. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja. Obdobni trend upadanja odtoka rečne vode z ozemlja Slovenije se torej ohranja.

Neutral

Z nitrati je najbolj obremenjena podzemna voda v medzrnskih vodonosnikih, še posebej na področju severovzhodne Slovenije. Podzemna voda v kraških in razpoklinskih vodonosnikih je zaradi geografskih danosti, manjše poseljenosti in manjšega deleža kmetijskih površin manj obremenjena z nitrati. Na vodnih telesih Savska kotlina in Ljubljansko barje, Savinjske, Dravske in Murske kotline povprečne letne vrednosti nitrata v obdobju od leta 1998 do leta 2019 kažejo statistično značilne trende upadanja vsebnosti nitratov.

Neutral

Na splošno se vsebnost pesticidov v podzemni vodi znižuje. V ravninskih predelih Slovenije (Dravska in Murska kotlina), za katere je značilna intenzivna kmetijska dejavnost nekateri pesticidi, predvsem fitofarmacevtska sredstva, še vedno presegajo standard kakovosti. Opažamo tudi posamezna točkovna onesnaženja, ki pa so pogosto posledica nestrokovne rabe fitofarmacevtskih sredstev.

Neutral

V Evropi narašča število jezer z nižjo vsebnostjo fosforja in večjo prosojnostjo, kar je posledica ukrepov, ki vplivajo na zmanjšanje obremenitev iz
pojezerij. V primerjavi s stanjem v 70.letih prejšnjega stoletja, se je po uvedbi sanacijskih ukrepov izboljšalo tudi stanje Blejskega jezera, ki ga
ponovno uvrščamo med zmerno obremenjena , mezotrofna jezera. Kljub temu je Blejsko jezero občasno še vedno preobremenjeno s fosforjevimi spojinami, kar se

Neutral

Velika in srednja oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po več kot 1.000 ljudi (86 % prebivalcev) imajo praviloma ustrezno kakovost pitne vode. S preventivnega vidika so najbolj neurejena mala oskrbovalna območja, ki oskrbujejo po 50-1.000 prebivalcev (zlasti po 50-500 prebivalcev), saj so v velikem deležu fekalno onesnažena, podobno tudi oskrbovalna območja s površinsko vodo, med katere z vidika tveganja za zdravje prištevamo kraške vire pitne vode.


SLEDI NAM

TWITTER